Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
dokupiti — dokúpiti (što) svrš. <prez. dòkūpīm, pril. pr. īvši, prid. trp. dòkūpljen> DEFINICIJA 1. kúpiti uz ono što je već kupljeno [dokupiti još pet kilograma voća] 2. kupiti toliko da što bude cjelovito [dokupiti radni staž] ETIMOLOGIJA do 1 + v.… … Hrvatski jezični portal
dokupíti — in dokúpiti im dov. (ȋ ú) dodatno, zraven kupiti: blaga si vzel premalo, treba ga bo še dokupiti / ker je bila slaba letina, so morali živež dokupiti ∙ dokupiti leta prostovoljno plačati pokojninsko zavarovanje za čas, ko zavarovanec ni bil… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dokupljivati — dokupljívati (što) nesvrš. <prez. dokùpljujēm, pril. sad. dokùpljujūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA v. dokupiti ETIMOLOGIJA vidi dokupiti … Hrvatski jezični portal
dokupljívati — (što) nesvrš. 〈prez. dokùpljujēm, pril. sad. dokùpljujūći, gl. im. ānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}dokupiti{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
dokup — dòkup m DEFINICIJA ono što je dodatnom kupnjom povećalo već kupljeno ETIMOLOGIJA vidi dokupiti … Hrvatski jezični portal
dokúp — a m (ȗ) glagolnik od dokupiti: posestvo je povečal z dokupom travnika … Slovar slovenskega knjižnega jezika
k — [ká in kǝ] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, k kája tudi k ja (ā; ǝ̏) dvanajsta črka slovenske abecede: mali k; pisano z velikim K // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje predl., pred k in g h, z dajalnikom 1. za izražanje cilja, ki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
léto — 1 a s (ẹ) 1. čas dvanajstih mesecev, ki se začne 1. januarja in traja do 31. decembra: leto ima 365 dni; lansko, letošnje, preteklo, prihodnje leto; prva četrtina leta; na koncu, ob koncu, v začetku leta / koledarsko leto od 1. januarja do 31.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nastávek — vka m (ȃ) 1. odstranljivi del naprave, ki omogoča navadno večnamensko uporabo: dokupiti nastavke; zamenjati nastavek; kovinski, plastični nastavek; sesalec z več nastavki / dimniški nastavek priprava, ki usmerja tok dima v zaželeno smer in… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prikupíti — in prikúpiti im dov. (ȋ ú) 1. narediti, povzročiti, da dobi kdo do koga pozitiven čustveni odnos: to ga je sošolcem še bolj prikupilo / s tem zatrdilom jim je stvar prikupil 2. dokupiti: prikupil je še njivo in gozd prikupíti se in prikúpiti se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
