- uròčiti
- uròčiti (∅) svrš. 〈prez. ùročīm, pril. pr. -īvši, prid. trp. ùročen〉 {{c=0}}odrediti ili dogovoriti rok, zakazati za neko određeno vrijeme{{/c}}
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
uròčiti
Look at other dictionaries:
uročiti — uròčiti (Ø) svrš. <prez. ùročīm, pril. pr. īvši, prid. trp. ùročen> DEFINICIJA odrediti ili dogovoriti rok, zakazati za neko određeno vrijeme ETIMOLOGIJA u + v. rok … Hrvatski jezični portal
uročíti — ím dov., uróčil (ȋ í) 1. po ljudskem verovanju navadno z besedo, s pogledom povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost: uročiti kravo, da ne daje mleka; uročiti otroka / uročiti sosedovim konjem neubogljivost z besedo, s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
uročljív — a o prid. (ȋ í) po ljudskem verovanju 1. ki se da uročiti: uročljiv človek; njegova živina je zelo uročljiva 2. ki koga uroči: čarovnik z uročljivim pogledom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zavdáti — dám dov., 2. mn. zavdáste in zavdáte; zavdál (á) z dajalnikom 1. star. zastrupiti: zavdati gostom; zavdati psu; zavdati komu z arzenikom / v obupu si je sam zavdal 2. po ljudskem verovanju uročiti: zavdati komu s čaranjem / njena lepota je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
