- svìleno
- svìleno pril. {{c=0}}1. {{001f}}kao da je od svile, mekano, glatko, nježno 2. {{001f}}ob. {{/c}}pren. pol. sport {{c=0}}suviše nježno {{/c}}[∼ igrati/∼ nastupati itd.], opr. oštro, odlučno
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
svìleno
Look at other dictionaries:
svileno — svìleno pril. DEFINICIJA 1. kao da je od svile, mekano, glatko, nježno 2. ob. pren. pol. sport suviše nježno [svileno igrati/svileno nastupati itd.], opr. oštro, odlučno ETIMOLOGIJA vidi svila … Hrvatski jezični portal
svilén — a o prid. (ẹ̑) 1. ki je iz svile: svilena nit, preja / svilena tkanina; svileno blago / svileni trakovi; svilena bluza, obleka, podloga, ruta 2. nav. ekspr. po videzu, otipu podoben svili: svileni lasje; svilena dlaka / v njenih očeh je bil… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dùdov — prid. koji pripada dudu, koji obitava na dudu ∆ {{001f}}∼ svilac zool. leptir (Bombyx mori); iz čahure se odmatanjem dobiva svileno vlakno … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
dudov — dùdov prid. DEFINICIJA ob. u: SINTAGMA dudov svilac zool. leptir (Bombyx mori); iz čahure se odmatanjem dobiva svileno vlakno ETIMOLOGIJA vidi dud … Hrvatski jezični portal
harir — hàrīr (èrīr) m <G haríra> DEFINICIJA reg. 1. domaće svileno platno 2. pamučno platno protkano svilenim nitima ETIMOLOGIJA tur. ← arap. ḥarīr: svila … Hrvatski jezični portal
gostáča — e ž (á) redko gostačka: še beraška gostača je imela ob nedeljah svileno ruto … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kraváten — tna o prid. (ȃ) nanašajoč se na kravato: kravatni vozel; svileno kravatno blago / kravatna igla … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lásteks — a m (ȃ) tekst. gumijasta nit, nagosto ovita z bombažno, svileno nitjo: proizvajati lasteks // tkanina ali pletenina iz te niti: kopalna obleka iz lasteksa; neskl. pril.: lasteks smučarske hlače … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pasíca — e ž (í) 1. star. pas, trak: opasati si pisano pasico; lepotica z zlato pasico okrog bokov / slamnik z modro pasico // šal: izvesti, stkati toplo pasico; okoli vratu je imela svileno pasico 2. knjiž. svilen trak, vezen z zlatom in srebrom, ki ga… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pregrinjálo — a s (á) kos tkanine, navadno določene oblike, s katerim se kaj pregrinja, pokriva: z resicami obrobljeno pregrinjalo; svileno pregrinjalo / posteljno pregrinjalo / namizno pregrinjalo prt; sobo je delilo v dva prostora rožasto pregrinjalo zavesa; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
