- bljȁk
- bljȁk uzv. {{c=0}}izgovor i konvencija pisanja kojom se izriče gađenje i zaziranje od čega (u jeziku djece) {{/c}}[A: Hoćeš li riže? B: ∼!; to je meni ∼]
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
bljȁk
Look at other dictionaries:
blja — lju·blja·na; … English syllables
grı̏blja — ž 〈G mn bāljā/ ī〉 razor koji dijeli dvije lijehe ili njive; brazda, jarak … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
tȁblja — ž (tȁblje sr) 〈G mn ā/ ī〉 pov. reg. postolje za top, lafet … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
sȁblja — sȁblj|a1 ž 〈G mn sȁbāljā/ ī〉 1. {{001f}}hladno oružje za sječenje, zakrivljena sječiva s jednom oštricom, koje se opasuje i nosi u koricama [opasati ∼u; ∼a o pasu] 2. {{001f}}pren. oštra osoba s kojom nema šale ∆ {{001f}}∼a damaskija, {{c=1}}v … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
žebèlj — bljà in žêbelj blja m (ǝ̏ ȁ; é) tanek, navadno valjast predmet za pritrjevanje, ki je na enem koncu glavičasto razširjen: žebelj popusti, se ukrivi, zarjavi; izdelovati žeblje; puliti žeblje s kleščami; s kladivom zabiti žebelj; okovati cokle z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kémbelj — blja tudi na [bǝl] m (ẹ) 1. podolgovat, proti koncu odebeljen kovinski predmet, gibljivo pritrjen v zvon: slišali so se le udarci kemblja 2. pog. (gibljiva) utež: tehtnica s kembljem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rábelj — blja m (á) kdor (poklicno) izvršuje smrtno kazen: rabelj mu je odsekal glavo / izročiti koga rablju // ekspr. kdor preganja, terorizira, ubija ljudi, zlasti med vojno: rablji so morili po deželi; rablji in žrtve … Slovar slovenskega knjižnega jezika
róbelj — blja m (ọ) num. skupna teža jedra in primesi novca; surova teža … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rúbelj — blja m (ú) denarna enota Sovjetske zveze: cena v rubljih / ruski rubelj // bankovec ali kovanec v vrednosti te enote: menjati rublje ◊ num. srebrni rubelj ruski srebrnik, kovan v 18. in 19. stoletju … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skóbelj — blja m (ọ̄) knjiž. oblič, skobljič: sekira, žaga in skobelj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
