preklati — prèklati (koga, što) svrš. <prez. prèkoljem, pril. pr. āvši, imp. prekòlji, prid. trp. prȅklān> DEFINICIJA 1. ekspr. razg. usmrtiti prerezavši grlo 2. žarg. dovesti u očajno stanje, upropastiti, uništiti ETIMOLOGIJA pre 1 + v. klati … Hrvatski jezični portal
prekláti — kóljem dov., prekôlji prekoljíte (á ọ) 1. s klanjem razdeliti na dva dela: preklati deblo; udaril je s sekiro in deska se je preklala / preklati poleno na dvoje 2. narediti podolgovato odprtino, zarezo v kaj: strela je preklala drevo; brezoseb.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
préklati — am nedov. (ẹ̑) redko klatiti (s preklo): preklati orehe préklati se pog. prepirati se, prerekati se: preklali so se za nepomembne reči; z vsakim se je preklal … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čez — predl., s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka čéz (ẹ̑) 1. za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran a) nad čim: skočiti čez jarek; oblaki se pode čez gore; sklonil se je čezenj; potaknil je sadike in čeznje nametal… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvóje — štev. neskl. (ọ̑) skupina dveh enot a) pri množinskih samostalnikih: dvoje ust, vilic, vrat / dvoje oči; dvoje čevljev dva para b) pri drugih samostalnikih: dvoje prijateljev; dvoje oken dve okni; načel je dvoje perečih vprašanj // skupina dveh… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pre... — 1 predpona 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) usmerjenosti dejanja čez kaj, skozi kaj, na celotno površino česa: prebresti, preiti, prekoračiti / prebiti, precediti, preluknjati / prekriti, prelepiti b) opravljenega premikanja,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
préklanje — a s (ẹ̑) glagolnik od préklati: preklanje orehov / vzrok za napad so bila neprestana preklanja na obmejnih ozemljih … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razčêhniti — em in razčehníti čéhnem dov. (é ȇ; ȋ ẹ̑) nar. 1. razklati, preklati: strela je razčehnila drevo; z ostrim kamnom razčehniti; kol se je razčehnil 2. razpreti, odpreti: zver je razčehnila čeljusti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razčêsniti — em in razčesníti čésnem dov. (é ȇ; ȋ ẹ̑) ekspr. razklati, preklati: strela je razčesnila drevo; razčesniti volku glavo; zaradi udarca ob skalo se je čoln razčesnil / razčesniti na dvoje ● ekspr. glavo ti bom razčesnil, če ne umolkneš kaznoval… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razkréhniti — em tudi razkrêhniti em dov. (ẹ ẹ̑; é ȇ) nav. ekspr. razklati, preklati: razkrehniti palico; potres je razkrehnil zid; podboj se je razkrehnil / razkrehniti se na dvoje ● ekspr. zver je razkrehnila gobec odprla, razprla; ekspr. ne dovolim ti,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika