- pogásiti
- pogásiti (što) svrš. 〈prez. pògāsīm, pril. pr. -īvši, prid. trp. pògāšen〉 {{c=0}}sve ugasiti, sve redom ugasiti {{/c}}[∼ cigarete]
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
pogásiti
Look at other dictionaries:
pogasiti — pogásiti (što) svrš. <prez. pògāsīm, pril. pr. īvši, prid. trp. pògāšen> DEFINICIJA sve ugasiti, sve redom ugasiti [pogasiti cigarete] ETIMOLOGIJA po + v. gasiti … Hrvatski jezični portal
pogasíti — ím dov., pogásil; pogašèn (ȋ í) onemogočiti, preprečiti gorenje: pogasiti ogenj / pogasil je vse luči ugasnil / pogasiti apno živo apno politi z vodo; pren., ekspr. ognja v srcu ni mogel pogasiti; z vinom (si) je pogasil žejo ∙ ekspr. v gostilni … Slovar slovenskega knjižnega jezika
goríšče — a s (í) 1. prostor, kraj, kjer gori: na gorišče je naložil suhega dračja / očistil je gorišče v peči; pogasiti gorišče 2. fiz. presečišče vzporednih žarkov po njihovem lomljenju ali odboju: spreminjati gorišče leče; zbrati svetlobo v gorišču 3.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kájfež — a m (ȃ) priprava za ugašanje ali prižiganje (višje postavljenih) sveč: pogasiti (sveče) s kajfežem; cerkovnik je hodil po cerkvi z dolgim kajfežem v roki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lúč — i in í ž (ú; ū) 1. vir umetne svetlobe: luč brli, gori, plapola, sveti, ugasne; luči migotajo; luči se prižigajo, ugašajo; luč me slepi, zastri jo; pogasiti vse luči; prižgi luč; ugasniti, upihniti luč; brleča luč; ekspr. morje pisanih luči /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèpogasljív — a o prid. (ȅ ȋ ȅ í) ki se ne da pogasiti: nepogasljiv ogenj, požar / ekspr. nepogasljiva žeja zelo velika … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ôgenj — ôgnja m (ó) 1. pojav, pri katerem oddaja snov ob spajanju s kisikom svetlobo in toploto: ogenj gori, plapola, tli, ugaša, žari; ogenj greje; ogenj v peči prasketa; ogenj je zagorel in razsvetlil okolico; ekspr. ogenj požira seno; kuriti, zanetiti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ognjíček — čka m (ȋ) redko ogenjček: pogasiti ognjiček … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pogasítev — tve ž (ȋ) glagolnik od pogasiti: pogasitev ognja / pogasitev peči / pogasitev žeje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pomendráti — ám [mǝn] dov. (á ȃ) 1. s hojo, stopanjem pritisniti k tlom, navzdol in pri tem poškodovati ali uničiti: pomendrati sadike; konji so pomendrali travo, žito / pomendrati gredo, polje / pomendrati na tleh ležeči klobuk / pomendrati s kopiti, nogami … Slovar slovenskega knjižnega jezika
