dobròdušno

dobròdušno
dobròdušno pril. {{c=0}}na dobrodušan način, {{/c}}{{c=1}}usp. {{ref}}dobroćudno{{/ref}}{{/c}}

Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • dobrodušno — dobròdušno pril. DEFINICIJA na dobrodušan način, usp. dobroćudno ETIMOLOGIJA vidi dobrodušan …   Hrvatski jezični portal

  • dobrodúšen — šna o prid. (ū ȗ) ki je mirne, nerazburljive, prijazne narave: dobrodušen človek / govorila je z dobrodušnim nasmehom; dobrodušen obraz / dobrodušna šala dobrodúšno prisl.: dobrodušno spregovoriti; dobrodušno vesel značaj …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dȍbroćūdno — pril. na dobroćudan način; dobrodušno …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • dobroćudno — dȍbroćūdno pril. DEFINICIJA na dobroćudan način; dobrodušno ETIMOLOGIJA vidi dobroćudan …   Hrvatski jezični portal

  • hudomúšen — šna o prid. (ū ȗ) 1. dobrodušno šaljiv in nagajiv obenem: hudomušen človek; hudomušna ženska / hudomušen obraz; hudomušne oči / hudomušen pogled; hudomušna beseda, namera 2. zastar. čemeren, siten: ne bodi vendar tako hudomušen hudomúšno prisl …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • poréden — dna o prid., porédnejši (ẹ ẹ̄) ki (rad) povzroča neprijetnosti, nevšečnosti: poreden otrok; bila je poredna / učenci so bili na izletu precej poredni nedisciplinirani, neubogljivi // ekspr. dobrodušno zbadljiv, šaljiv: ta poredni človek jo je… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • režáti — ím nedov., rêži in réži; rêžal in réžal (á í) 1. imeti režo, reže: čevlji so režali, ker so popustili šivi; škafi režijo / zemlja reži od suše je razpokana // navadno s prislovnim določilom biti ozko odprt: odprtina čedalje bolj reži; rana zelo… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • šegàv — áva o prid. (ȁ á) ki ima do česa dobrodušno šaljiv odnos: šegav človek; bil je vesel in šegav // ki izraža, kaže tak odnos: šegav obraz / šegave besede, pesmi; šegavo govorjenje / povedati na šegav način šegávo prisl.: njene oči so se šegavo… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zbádanje — a s (ȃ) glagolnik od zbadati: zbadanje trnja / zbadanje z iglo, nožem / čutiti zbadanje pri dihanju; zbadanje v prsih / prenašati zbadanje prijateljev; dobrodušno, pikro zbadanje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”