centrirati — centrírati (što) dv. <prez. cèntrīrām, pril. sad. ajūći, pril. pr. āvši, gl. im. ānje> DEFINICIJA 1. staviti/stavljati u središte, imati središte; fokusirati 2. tehn. odrediti/određivati rotacijsku os (često s pomoću sprava ili strojeva za… … Hrvatski jezični portal
centrírati — am dov. in nedov. (ȋ) 1. teh. naravnati na skupno središčno os: centrirati kolo; centrirati mikroskop, lečo 2. šport. podati žogo proti sredini igrišča: igralec je idealno centriral centríran a o: slika na zaslonu ni centrirana … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cȅntaršut — m 〈N mn i/ ovi〉 sport u nogometu i u sličnim igrama, udarac lopte s krajnjeg krilnog ruba igrališta u kazneni prostor, {{c=1}}usp. {{ref}}centrirati (3){{/ref}} ✧ {{001f}}engl … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
izbalansírati — izbalansíra|ti (što) svrš. 〈prez. izbalànsīrām, pril. pr. āvši, prid. trp. izbalànsīrān〉 1. {{001f}}uravnotežiti 2. {{001f}}term. dovesti u ravnotežu prema osovini; centrirati 3. {{001f}}razg. dovesti u red [trebalo je šest mjeseci pa da ∼m… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
koncentrirati — koncentrírati (što) dv. <prez. koncèntrīrām, pril. sad. ajūći, pril. pr. āvši, gl. im. ānje> DEFINICIJA 1. skupiti/sakupljati na jedno mjesto [koncentrirati paljbu, vojn.; koncentrirati snage]; fokusirati, usredotočiti 2.… … Hrvatski jezični portal
centaršut — cȅntaršut m <N mn i/ ovi> DEFINICIJA sport u nogometu i u sličnim igrama, udarac lopte s krajnjeg krilnog ruba igrališta u kazneni prostor, usp. centrirati ETIMOLOGIJA v. centar + engl. shoot: pucanje, hitac … Hrvatski jezični portal
centríranje — a s (ȋ) glagolnik od centrirati: centriranje instrumenta / centriranje žoge … Slovar slovenskega knjižnega jezika
osréditi — im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. osredotočiti: industrijo so osredili v večjih krajih / vse svoje misli je osredil na to vprašanje; čete so se osredile okoli mesta / v takem hrupu se ni mogoče osrediti se zbrati ♦ teh. osrediti kolo centrirati osréden a… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
usredíščiti — im dov. (í ȋ) teh. naravnati na skupno središčno os; centrirati: usrediščiti kolo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žóga — e ž (ọ̄) kroglast predmet, ki se pri igranju, športni igri meče, suva, odbija: žoga se odbije, poskakuje; brcniti, ujeti, vreči žogo; poditi se, teči za žogo / gumijasta žoga; napihnjena, predrta žoga; žoga iz cunj; let žoge; njegova glava je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika