- ùstrašiti
- ùstrašiti (koga) svrš. 〈prez. -īm, pril. pr. -īvši, prid. trp. ùstrašen〉 {{c=0}}zadati strah; uplašiti, zastrašiti{{/c}}
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
ùstrašiti
Look at other dictionaries:
ustrašiti — ùstrašiti (koga) svrš. <prez. īm, pril. pr. īvši, prid. trp. ùstrašen> DEFINICIJA zadati strah; uplašiti, zastrašiti ETIMOLOGIJA u + v. strah, strašiti … Hrvatski jezični portal
ustrášiti se — im se dov. (á ȃ) začutiti strah: ustrašil se je in zbežal; ob pogledu nanj se je ustrašila; zelo, ekspr. na smrt se ustrašiti / ustrašiti se svojih besed, misli; ustrašiti se groženj; ustrašila se je za svoje zdravje ● ekspr. nobenega dela se ne … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ustrašíti — ím in ustrášiti im dov., ustrášil (ȋ í; á ȃ) 1. vzbuditi strah: nič mu ni storil, le ustrašil ga je; ustrašiti koga s krikom / bav bav, ga je ustrašila skozi okno 2. z vzbujanjem strahu, vznemirjenosti odvrniti koga od kakega dejanja, dela;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vrȁna — vrȁn|a ž 〈G mn vrȃnā〉 zool. 1. {{001f}}ptica (Corvus cornix) iz istoimene porodice (Corvidae) 2. {{001f}}morska riba a. {{001f}}(Corvina nigra, Umbrina cirrosa); kaval, konj b. {{001f}}(Labrus merula) iz porodice usnača; lenac ⃞ {{001f}}bijela… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
ùplašiti — (koga, se) svrš. 〈prez. īm (se), pril. pr. īvši (se), prid. trp. ùplašen〉 izazvati strah; ustrašiti, prepasti … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
neustrašiv — neustràšiv prid. <odr. ī> DEFINICIJA koji se ne straši, koji se ne boji; hrabar, smion ETIMOLOGIJA ne + v. ustrašiti … Hrvatski jezični portal
ustrašeno — ùstrašeno pril. DEFINICIJA u strahu; uplašeno ETIMOLOGIJA vidi ustrašiti … Hrvatski jezični portal
ustrašenost — ùstrašenōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA osobina onoga koji je ustrašen ETIMOLOGIJA vidi ustrašiti … Hrvatski jezični portal
uplašiti — ùplašiti (koga, se) svrš. <prez. īm (se), pril. pr. īvši (se), prid. trp. ùplašen> DEFINICIJA izazvati strah; ustrašiti, prepasti ETIMOLOGIJA u + v. plah, plašiti … Hrvatski jezični portal
vrana — vrȁna ž <G mn vrȃnā> DEFINICIJA zool. 1. ptica (Corvus cornix) iz istoimene porodice (Corvidae) 2. morska riba a. (Corvina nigra, Umbrina cirrosa); kaval, konj b. (Labrus merula) iz porodice usnača; lenac FRAZEOLOGIJA bijela vrana iznimka… … Hrvatski jezični portal
