Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
umiti — ùmiti (koga, što, se) svrš. <prez. ȕmijēm, pril. pr. īvši, imp. ùmīj, prid. trp. umìven> DEFINICIJA 1. vodom oprati lice ili ruke 2. pren. ekspr. dovesti u red; urediti, dotjerati (kao da je umiveno) [umiti ulice oprati ulice; umiti… … Hrvatski jezični portal
umíti — umíjem dov., umìl (í ȋ) 1. očistiti telo, del telesa navadno z vodo in milom: umiti glavo, noge, roke; umiti bolniku obraz; umiti otroka; umiti koga po hrbtu; temeljito se umiti; lase si umije enkrat na teden; umiti si zobe / umiti se z milom;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
umivati — umívati (koga, što, se) nesvrš. <prez. ùmīvām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA v. umiti ETIMOLOGIJA vidi umiti … Hrvatski jezični portal
rôka — e in é ž, tož. ed. in mn. v prislovni predložni zvezi tudi róko róke (ó) 1. okončina človeka, ki se uporablja za prijemanje, delo: dvigniti, skrčiti roko; iztegovati roke proti materi; prekrižati roke na prsih; zlomiti si obe roki; dolge,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
umívati — (koga, što, se) nesvrš. 〈prez. ùmīvām (se), pril. sad. ajūći (se), gl. im. ānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}umiti{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
umivaonica — umivaónica ž DEFINICIJA prostorija za umivanje ETIMOLOGIJA vidi umiti … Hrvatski jezični portal
umivaonik — umivaònīk m <G umivaoníka, N mn umivaoníci> DEFINICIJA posuda za umivanje, nekoć poseban dio pokućstva, danas školjka ugrađena u zid ETIMOLOGIJA vidi umiti … Hrvatski jezični portal
izplahníti — in izpláhniti em in splahníti in spláhniti em dov. (ȋ á) nar. izplakniti: posodo je treba umiti in izplahniti; izplahniti s čisto vodo / izplahniti usta; prim. splahniti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izplakníti — in izplákniti em in splakníti in splákniti em dov. (ȋ á) 1. z vodo ali drugo tekočino (dokončno) očistiti: izplakniti perilo; umiti in izplakniti posodo; izplakniti v mrzli vodi 2. z vodo ali drugo tekočino na hitro očistiti brez drgnjenja:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izpŕhati — am tudi spŕhati am dov. (r̄) 1. umiti s prho: izprhati otroka; izprhati si obraz 2. s prhanjem spraviti (kaj tekočega) iz ust, nosa: otrok je izprhal jed; izprhati vodo 3. redko izprašiti, iztepsti: izprhati jopič; prim. sprhati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
