- ùleći
- ùleći svrš., {{c=1}}v. {{ref}}ulegnuti{{/ref}}{{/c}}
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
ùleći
Look at other dictionaries:
uleći — ùleći se svrš. DEFINICIJA v. ulegnuti … Hrvatski jezični portal
uléči se — uléžem se dov., ulézi se ulézite se; ulégel se ulêgla se; nam. uléč se in ulèč se (ẹ ẹ̑) 1. namestiti se, spraviti se v vodoraven položaj: razgrnil je odejo po tleh in se ulegel; zaspi takoj, ko se uleže; uleči se na posteljo, v travo; uleči se … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Нарбут, Феодор Ефимович — (Мateusz Teodor Narbutt) знаменитый историк Литвы; происходил, как и Иустин, от древнего литовского рода герба "Трубы". Ф. Е. Нарбут родился 12 ноября 1784 г., образование получил в бывшей Виленской Академии по математическому… … Большая биографическая энциклопедия
ùlegnuti — (ùleći) (se) svrš. 〈prez. ùlegnēm (se), pril. pr. ūvši (se), prid. trp. ùlegnūt〉 dobiti udubinu, ulegnuće; udubiti, slegnuti … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
ulegnuti — ùlegnuti se (ùleći se) svrš. <prez. ùlegnēm se, pril. pr. ūvši se, prid. trp. ùlegnūt> DEFINICIJA dobiti udubinu, ulegnuće; slegnuti se, udubiti se, uleknuti se ETIMOLOGIJA u + v. ležati, legnuti … Hrvatski jezični portal
položíti — ím dov., polóžil (ȋ í) 1. narediti, da pride kaj a) z daljšo, širšo stranjo na podlago: položiti knjigo na mizo; položiti ranjenca na nosila / položiti eno škatlo navrh druge b) na podlago sploh: položiti denar na mizo, žogo na tla / položil je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
póstelja — e ž (ọ) kos pohištva, namenjen in prirejen za ležanje, spanje: v sobi sta dve postelji; napraviti posteljo postlati, urediti; postlati posteljo; pog. preobleči posteljo zamenjati posteljno perilo; uleči se na posteljo, v posteljo; biti, ležati v … Slovar slovenskega knjižnega jezika
u... — predpona 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) v zvezi s se usmerjenosti dejanja z višjega mesta, položaja na nižjega: ugrezati se, usedati se / ulekniti se b) premikanja stran: ubežati, uiti, uteči / umakniti se c) dosege zaželenega… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vréči — vŕžem dov., vŕzi vŕzite in vrzíte; vŕgel vŕgla (ẹ ȓ) 1. s silo, navadno ročno, povzročiti, da preide kaj po zraku na drugo mesto: pobral je kamen in ga vrgel; vreči poleno na ogenj; vreči kaj skozi okno; vreči z desno roko; hitro, silovito… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zlékniti — em dov. (ẹ ẹ̑) spraviti v ležeč položaj z iztegnjenimi udi: zleknil ga je po tleh; zlekniti otroka po trebuščku // narediti, da je kaj v ležečem položaju, iztegnjeno, zravnano: zlekniti hrbet, telo / ekspr. trudne ude je zleknil po travi / star … Slovar slovenskega knjižnega jezika
