ovršni — òvršnī prid. DEFINICIJA koji je dio postupka ovrhe, koji se odnosi na ovrhu SINTAGMA ovršni bubanj 1. znak bubnjem kojim se oglašava ovrha 2. pren. propadanje, padanje pod stečaj, materijalna propast ETIMOLOGIJA vidi ovršiti … Hrvatski jezični portal
ovŕšen — šna o prid. (ȓ) knjiž. ki je, se nahaja na vrhu, ob vrhu: ovršni del krošnje ♦ bot. ovršni list list v bližini cveta ali socvetja, ki se od pravih listov navadno loči po barvi, obliki in velikosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ovójek — jka m (ọ̑) star. tanka plast tkiva, ki kaj obdaja, zlasti seme; ovoj: ovojek semena / ovojek sviloprejke ◊ bot. ovršni listi socvetja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pléva — e ž (ẹ) trši ovoj semena pšenice, rži, ki ni tesno zrasel z vsebino: spraviti zrno iz pleve // mn. ti ovoji, odstranjeni z mlatenjem: zeblo ga je, zato se je zakopal v pleve; napolniti blazino s plevami; vreča plev ● knjiž. ločiti pleve od zrnja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
túlec — lca m (ȗ) 1. cevasta priprava a) za hranjenje, nošenje puščic: obesiti si tulec čez rame; potegniti puščico iz tulca b) za hranjenje, nošenje česa sploh: spraviti šivanke v tulec; izročiti komu diplomo v tulcu; kovinski, plastičen tulec / tulec… … Slovar slovenskega knjižnega jezika