Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
osiliti — òsiliti (se) svrš. <prez. īm (se), pril. pr. īvši (se), prid. trp. òsiljen> DEFINICIJA 1. (koga) učiniti da tko stekne silu 2. (se) a. steći, dobiti silu, snagu b. pren. postati agresivan, netrpeljiv, bezobziran [djeca se osilila]… … Hrvatski jezični portal
ošíliti — im dov. (í ȋ) narediti ostro, koničasto: ošiliti konico, mino / ošilil je več kolov; ošiliti svinčnik ošíliti se ekspr. postati ožji, koničast: zaradi bolezni se ji je brada ošilila; nos se mu je še bolj ošilil ošíljen a o: ima droben, nekoliko… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
osiljavati — osiljávati (se, koga) nesvrš. <prez. osìljāvām (se), pril. sad. ajūći (se), gl. im. ānje> DEFINICIJA v. osiliti ETIMOLOGIJA vidi osiliti … Hrvatski jezični portal
osiljávati — (se, koga) nesvrš. 〈prez. osìljāvām (se), pril. sad. ajūći (se), gl. im. ānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}osiliti{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
pohasiti — pohásiti se svrš. <prez. pòhāsīm se, pril. pr. īvši se, prid. rad. pohásio se> DEFINICIJA reg. postati nasilan, nesnošljiv, bezobziran; postati obijestan; osiliti se, uzobijestiti se, ponijeti se ETIMOLOGIJA tur. asi: nasilnik, odmetnik,… … Hrvatski jezični portal
kòl — kôla [kou̯] m, mest. mn. stil. koléh (ȍ ó) 1. dolg, srednje debel, v prerezu navadno okrogel lesen predmet: ošiliti kol; zabijati kole v zemljo; privezati trto h kolu; udaril ga je s kolom po glavi; hrastov kol; hodi, kot da bi imel kol v hrbtu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
koníca — e ž (í) 1. zelo zožen, priostren končni del česa: obrusiti, odlomiti konico; puščična, šivankina konica; ošiliti topo konico svinčnika / svetleče se konice zvonikov / zamenjati je treba konico strelovoda / jedi dodaj za noževo konico paprike //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mína — 1 e ž (ȋ) 1. z razstrelivom napolnjeno telo, ki se ne izstreljuje, ampak polaga, nastavlja: mine so eksplodirale druga za drugo; odstranjevati, polagati mine / ladja je naletela na mino in se potopila / podvodna mina ♦ voj. kontaktna mina;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
naostríti — ím dov., naóstril (ȋ í) narediti ostro: naostriti osti, strgalo / redko naostriti svinčnik ošiliti naostrèn êna o: naostren srp ∙ ekspr. biti naostren proti čemu (zelo) nasprotovati čemu, ne strinjati se s čim … Slovar slovenskega knjižnega jezika
našíliti — im dov. (í ȋ) redko ošiliti: našiliti svinčnike ∙ pes je našilil ušesa prisluhnil z dvignjenimi uhlji … Slovar slovenskega knjižnega jezika
