- òsebicē
- òsebicē prid. arh. {{c=0}}posebno, za sebe, svatko za se, pojedinačno{{/c}}
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
osébica — e ž (ẹ̑) ekspr. manjšalnica od oseba: njen oče, osebica drobne glave in tankega glasu / on je bil nepomembna osebica na upravi / pokazal je naklonjenost do moje osebice / drobna, vitka osebica postava … Slovar slovenskega knjižnega jezika