- òdvaditi
- òdvaditi (što, čega) svrš. 〈prez. -īm, pril. pr. -īvši, prid. trp. òdvađen〉 {{c=0}}od veće količine u nekoj posudi i sl. izvaditi manju količinu {{/c}}[∼ brašna; ∼ pšenice]
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
òdvaditi
Look at other dictionaries:
odvaditi — òdvaditi (što, čega) svrš. <prez. īm, pril. pr. īvši, prid. trp. òdvađen> DEFINICIJA od veće količine u nekoj posudi i sl. izvaditi manju količinu [odvaditi brašna; odvaditi pšenice] ETIMOLOGIJA od (ot ) + v. vaditi … Hrvatski jezični portal
odváditi — im dov. (á ȃ) 1. povzročiti, da kdo ne dela več tega, kar mu je postalo potreba, navada: odvaditi otroka sesati palec; težko se je odvadil mamil; odvaditi se pijančevanja; odvaditi se kaditi 2. povzročiti, da kdo izgubi določeno lastnost:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gréhek — hka m (ẹ̄) ekspr. manjšalnica od greh: marsikateri grehek je imel na duši / bil je le grehek samoljubja / dojenčke je treba odvaditi takih grehkov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grízenje — a s (í) glagolnik od gristi: sekalci so se pri grizenju ostrili; temeljito grizenje hrane / odvaditi se grizenja nohtov / opazoval je medsebojno grizenje prašičev / grizenje vesti je ponehavalo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hlápčevstvo — a s (ȃ) 1. dejavnost hlapcev: pustil je hlapčevstvo in se šel učit za ključavničarja // ekspr. podrejenost, odvisnost: ljudstvo se je otreslo tisočletnega hlapčevstva 2. slabš. pretirana vdanost nadrejenim: odvaditi se hlapčevstva; preračunljivo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hudičevánje — a s (ȃ) glagolnik od hudičevati: noče se odvaditi tega prostaškega hudičevanja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izbírčnost — i ž (ȋ) lastnost izbirčnega človeka: znana je njegova izbirčnost / odvaditi otroka izbirčnosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jécanje — a s (ẹ̄) glagolnik od jecati: v zadregi se ni mogel ubraniti jecanja / odvaditi se jecanja / poslušati jok in jecanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jecljánje — a s (ȃ) glagolnik od jecljati: povedati gladko, brez jecljanja / odvaditi se jecljanja / njegova novela je podobna plahemu jecljanju … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jecljávost — i ž (á) lastnost, značilnost jecljavega: jecljavost govora / odvaditi koga jecljavosti jecljanja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
