- òdtōčnī
- òdtōčnī prid. {{c=0}}koji se odnosi na otoku, koji služi za otjecanje{{/c}}
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
òdtōčnī
Look at other dictionaries:
drážnica — e ž (ȃ) nar. odtočni jarek: na močvirnem svetu so naredili veliko dražnic ♦ gozd. odtočni jarek ob robu gozdne ceste kot podaljšek dražnika … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drážnik — a m (ȃ) nar. odtočni jarek: dražnik na cesti ni bil očiščen ♦ gozd. poševni odtočni jarek na gozdnih cestah … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odtóčen — čna o prid. (ọ̑) nanašajoč se na odtok: narediti odtočno odprtino / odtočni jarek, kanal jarek, kanal za odvajanje vode; odtočni žleb; odtočna cev cev za odvajanje vode, tekočine // agr. v katerem voda ne zastaja; odceden: saditi drevesa na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žléb — a tudi á tudi ú m, mn. žlebóvi tudi žlébi (ẹ̑) 1. podolgovata naprava, navadno polkrožne oblike, za prestrezanje deževnice na strehi: žleb pušča; pritrditi žlebove; žleb iz pločevine, plastične snovi / strešni žleb // poljud. strešna odtočna cev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drága — 1 e ž (á) 1. manjša dolina, navadno stranska: strma draga deli hrib na dva dela; cesta pelje skozi globoko drago // odtočni jarek: kopati drago / hodili so po vodnih dragah 2. manjši ozek zaliv: zasidrali so se v prijetni dragi 2 e ž (á) knjiž.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
járek — rka m (ā) 1. v zemljo narejena ožja podolgovata vdolbina: jarki odvajajo vodo, preprezajo travnik; čistiti, delati, kopati jarke; skočiti čez jarek; pasti v jarek; razmejiti parcele z jarki; dolg, ozek jarek / drenažni, namakalni, odtočni,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kanál — a m (ȃ) 1. cevast prostor pod zemljo za odvajanje odplak, vode od padavin: narediti kanal; betonski kanal; čiščenje kanala; smrad iz kanalov; izkopati zemljo za kanal / odtočni, odvodni, zbirni kanal / obcestni kanal obcestni jarek // cevast… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kanálček — čka m (ȃ) manjšalnica od kanal: izkopati kanalček / odtočni kanalček / ribji plavalni mehur je z ozkim kanalčkom povezan s črevesom / ekspr. denar je odtekal po mnogih kanalčkih … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kloáka — e ž (ȃ) knjiž. (odtočni) kanal, navadno v mestu: kloaka ni mogla več požirati vode; blato iz kloak / ostanki rimskih kloak; pren. kloaka laži in klevet ♦ zool. votlina v zadnjem delu telesa nekaterih živali, v katero se izteka črevo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odtóčnik — a m (ọ̑) redko odtočni jarek: ob cesti so izkopali odtočnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
