- òbzōrje
- òbzōrje sr, {{c=1}}v. {{ref}}obzor (1){{/ref}}{{/c}}
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
òbzōrje
Look at other dictionaries:
obzorje — òbzōrje sr DEFINICIJA v. obzor (1) ETIMOLOGIJA vidi obzor … Hrvatski jezični portal
obzórje — a s (ọ̑) 1. del zemeljskega površja, ki se vidi s točke opazovanja: na hribu se jim je odkrilo širše obzorje; daljno, širno obzorje / morsko obzorje; pren., publ. elektroniki se odpirajo nova obzorja // najbolj oddaljeni, končni del tega površja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zahájati — am nedov. (ȃ) 1. spuščati se za obzorje, pod obzorje: luna, sonce zahaja / sonce že zahaja za goro ♦ astr. zaradi vrtenja Zemlje navidezno prihajati pod obzorje 2. nehote, nenameravano spreminjati smer gibanja, hoje: v temi je pogosto zahajal s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaíti — ídem stil. zájdem dov., zaídite stil. zájdite; zašèl zašlà zašlò tudi zašló tudi zášel zášla zášlo (í) 1. spustiti se za obzorje, pod obzorje: luna, sonce zaide / sonce zaide za goro / ekspr. dan je zašel ♦ astr. zaradi vrtenja Zemlje navidezno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obzòr — ôra m (ȍ ó) star. obzorje: na vrhu hriba se jim je razkril širok obzor; daljni obzor / morski obzor / sonce je že zašlo za obzor; na obzoru so se pokazala jadra / širiti si obzor z učenjem ◊ mont. spodnji, zgornji obzor spodnje, zgornje obzorje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzhájati — 1 am nedov. (ȃ) 1. dvigati se izza obzorja, nad obzorje: luna, sonce vzhaja / zarja vzhaja / ekspr. izza obzorja vzhajajo oblaki ♦ astr. zaradi vrtenja Zemlje navidezno dvigati se nad obzorje 2. knjiž. dvigati se: iz zemlje vzhaja sopara / iz… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzíti — 1 vzídem dov., vzšèl vzšlà vzšlò tudi vzšló (í) 1. dvigniti se izza obzorja, nad obzorje: luna, sonce vzide / vzšla je rdeča zarja / ekspr. izza hriba vzide oblak / ekspr. vzšel je nov dan začel se je ♦ astr. zaradi vrtenja Zemlje navidezno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zatoníti — tónem dov. (ȋ ọ) ekspr. 1. spustiti se za obzorje, pod obzorje; zaiti: sonce, zvezda zatone / sonce je zatonilo za goro 2. končati se, miniti: dan je zatonil; leto je zatonilo 3. navadno s prislovnim določilom izginiti, izgubiti se: zatonil je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
òbzor — m 1. {{001f}}prostor koji se može obuhvatiti pogledom; vidokrug, obzorje [»Moj ∼ u plamenu sijeva.« V. Čerina] 2. {{001f}}prividna crta koja kao granica dijeli nebo i površinu Zemlje; horizont ✧ {{001f}}rus … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
číst — a o stil. ó prid., čistéjši (ȋ ȋ) 1. ki je brez umazanije, prahu: čisti čevlji; čista posoda; obleči čisto srajco; čiste ulice; vse je pospravljeno in čisto / otroci so siti in čisti / čist planinski zrak; splakniti perilo v čisti vodi /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
