obred — òbred m DEFINICIJA 1. rel. a. ukupnost bogoštovnih čina u monoteističkim vjerama [kršćanski: rimokatolički, grkokatolički, pravoslavni, adventistički obred itd.; islamski obred] b. ukupnost čina koji uspostavljaju odnos s višim bićem ili bićima… … Hrvatski jezični portal
obrèd — éda m (ȅ ẹ) navadno s prilastkom 1. javno slovesno dejanje v predpisani, ustaljeni obliki sploh: laični obredi pri podelitvi imena; poročni obred na magistratu; to so bili stari pravni obredi; obred promocije // javno versko dejanje v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
galikanski — galìkānskī prid. DEFINICIJA koji se odnosi na galikance i galikanizam SINTAGMA galikanski obred crkv. obred koji se javlja na području Francuske (do 8. st., kada ga zamjenjuje rimski obred); galikansko pjevanje glazb. francuska (provansalska)… … Hrvatski jezični portal
ritual — ritùāl m <G rituála> DEFINICIJA 1. a. skup obreda neke religije, propisi o vršenju određenih obreda i ceremonija b. obred 2. kat. liturgijska knjiga koja sadrži propisane tekstove i postupke za izvođenje obreda izvan mise; obrednik 3. psih … Hrvatski jezični portal
semahana — semahàna ž <G mn semahánā> DEFINICIJA isl. prostorija u tekiji gdje se obavlja derviški obred (zikir) ETIMOLOGIJA tur. semahane ← perz. sima̕hāne ← arap. simā̕ ḫāne: derviški obred … Hrvatski jezični portal
obredni — ȍbrēdnī prid. DEFINICIJA koji se odnosi na obred SINTAGMA obredna poezija knjiž. lirske narodne pjesme koje se izvode u sklopu određenog obreda ETIMOLOGIJA vidi obred … Hrvatski jezični portal
máša — e ž (á) 1. rel. glavni verski obred, ki ga opravlja duhovnik pri oltarju: mašo bo opravil župnik / črna maša ki se opravlja v črnih oblačilih za umrle; nedeljska, slovesna maša; nova maša prva maša, ki jo opravi duhovnik po mašniškem posvečenju;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obréden — dna o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na obred: obredno besedilo / obredni jezik je bil takrat latinski; obredne knjige; obredna posoda; obredna oblačila / črnski obredni plesi; obredne maske ♦ etn. obredni kruh kruh, pečen ob krstu, poroki in za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzhóden — dna o prid., vzhódnejši (ọ̑) nanašajoč se na vzhod: a) vzhodni del države, gorovja; cesta obide mesto po vzhodni strani / vzhodna Italija / vzhodna smer / veter piha z vzhodne strani z vzhoda; na vzhodno stran se razprostirajo gozdovi na vzhod,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzhódnosírski — a o prid. (ọ̑ ȋ) rel., v zvezi vzhodnosirski obred obred vzhodne katoliške cerkve v nekdanji vzhodni Siriji … Slovar slovenskega knjižnega jezika
