- ìznići
- ìznići svrš. 〈prez. ìzniknēm〉 {{c=0}}ìzniknuti{{/c}}
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
izníčiti — im tudi zníčiti im dov. (í ȋ) 1. povzročiti prenehanje materialne ali duhovne navzočnosti v stvarnosti: brezdušna tehnika izniči človekovo osebnost; skušal se je popolnoma izničiti / knjiž. izničiti človeštvo uničiti; publ. izničiti nasprotja… … Slovar slovenskega knjižnega jezika