izdišáti — ím tudi zdišáti ím dov. (á í) knjiž. oddati, dati prijeten vonj: rože so izdišale opojen vonj izdišáti se tudi zdišáti se prenehati dišati: vijolice so se izdišale / kava se je izdišala, ker ni bila dobro zaprta … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ekspirirati — ekspirírati (Ø, što) dv. <prez. ekspìrīrām, pril. sad. ajūći, pril. pr. āvši, prid. trp. ekspìrīrān, gl. im. ānje> DEFINICIJA ispustiti/ispuštati zrak iz pluća; izdahnuti/izdisati ETIMOLOGIJA vidi ekspiracija … Hrvatski jezični portal
iz... — ali iz... in z... ali iz... in s... ali iz... tudi z... ali iz... tudi s... predpona 1. v glagolskih sestavljenkah, včasih okrepljena z iz, izpod za izražanje a) premikanja ali usmerjenosti iz notranjosti česa navzven: izbrizgati, izčenčati,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izdehtéti — ím [dǝh tudi deh] dov., izdehtì tudi izdêhti (ẹ í) knjiž. izdišati se: cvet je izdehtel … Slovar slovenskega knjižnega jezika
se — zaim., imenovalnika ni, sêbe, sêbi, sêbe, sêbi, sebój in sábo, enklitično rod., tož. se, daj. si I. 1. izraža predmet ali določilo glagolskega dejanja, kadar sta identična z osebkom dejanja a) v nepredložnih odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zdišati — ipd. gl. izdišati ipd … Slovar slovenskega knjižnega jezika