- zástavnī
- zástavnī prid. {{c=0}}koji pripada zastavi{{/c}}
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
zastavni — zástavnī prid. DEFINICIJA koji pripada zastavi ETIMOLOGIJA vidi zastava … Hrvatski jezični portal
zastáven — 1 vna o prid. (ȃ) nanašajoč se na zastavo, kos tkanine: zastavni drog / zastavna kombinacija pri signaliziranju ♦ navt. zastavni vozli vozli na vrvi, ob katere se privezujejo signalne zastavice; zastavna vrv vrv za dviganje in spuščanje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zastava — zȃstava ž DEFINICIJA platnena površina simboličkog značenja, platno određenih kombinacija boja i znakova, ob. predviđeno da se pričvrsti na stijeg; barjak [imati zastavu, pov. imati nezavisnost i suverenost] SINTAGMA bijela zastava znak predaje;… … Hrvatski jezični portal
úpnik — a m (ȗ) komur se mora vrniti dolg, poravnati obveznost: upniki terjajo, ekspr. nadlegujejo dolžnika; upnik zahteva vrnitev dolga; izplačati upnika; oškodovati, sklicati upnike ♦ jur. solidarni upnik ki ima pravico zahtevati od dolžnika… … Slovar slovenskega knjižnega jezika