- zgòditi
- zgòditi (koga, što) svrš. 〈prez. -īm, pril. pr. -īvši, prid. trp. zgȍđen〉 {{c=0}}1. {{001f}}{{/c}}arh. {{c=0}}pogoditi koga 2. {{001f}}{{/c}}razg. {{c=0}}pogoditi izbacivanjem iz ruke{{/c}}
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
zgòditi
Look at other dictionaries:
zgòditi se — svrš. 〈prez. īm se, pril. pr. īvši se, prid. rad. zgòdio se〉 dogoditi se, desiti se, slučiti se … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
zgoditi — zgòditi se svrš. <prez. īm se, pril. pr. īvši se, prid. rad. zgòdio se> DEFINICIJA dogoditi se, desiti se, slučiti se ETIMOLOGIJA vidi zgoda … Hrvatski jezični portal
zgoditi — zgòditi (koga, što) svrš. <prez. īm, pril. pr. īvši, prid. trp. zgȍđen> DEFINICIJA 1. arh. pogoditi koga 2. razg. pogoditi izbacivanjem iz ruke ETIMOLOGIJA vidi zgoda … Hrvatski jezični portal
zgoditi — gl. izgoditi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zgodíti se — ím se dov., zgódil se (ȋ í) nav. 3. os. izraža uresničitev dejanja, dogodka v stvarnosti: popisal je dogodke, ki so se zgodili tistega dne, pred nedavnim; zgodila se je nesreča; zgodilo se ni nič posebnega; zgodilo se je po naključju, v trenutku … Slovar slovenskega knjižnega jezika
History of Slovenia — This article is part of a series Noricum/ … Wikipedia
dogájati se — am se nedov. (ā) nav. 3. os. večkrat se zgoditi: v podjetju se dogajajo napake; to se pogosto dogaja v naši industriji / ekspr. v tej igri se nič ne dogaja v njej ni dramatskih konfliktov // izraža obstoj, potek v prostoru in času: ne vem, kaj se … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dogodíti se — ím se dov., dogódil se (ȋ í) nav. 3. os., raba peša zgoditi se, pripetiti se: dogodil se je čudež; to se mu ni še nikoli dogodilo / dogodilo se mu je, da je prezrl napis … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dopovedováti — újem nedov. (á ȗ) s pripovedovanjem pojasnjevati: podoficirji so vojakom nekaj dopovedovali; vedno znova je dopovedovala otroku, kakšen je volk; z ihto mu je dopovedovala, kaj naj stori / dopoveduje mu z rokami // z utemeljevanjem, s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
enkràt — in ênkrat prisl. (ȁ; é) 1. izraža ne natančneje določen čas, v katerem se kaj zgodi a) v preteklosti ali prihodnosti: menda sem mu že enkrat rekel, naj nam da mir; pog.: enkrat se bo že vrnil kdaj; ko sem šel enkrat po tej poti, se je zgodilo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
