- zazvòniti
- zazvòniti (∅) svrš. 〈prez. zàzvonīm, pril. pr. -īvši, prid. rad. zazvònio〉 {{c=0}}1. {{001f}}početi zvoniti 2. {{001f}}naglo, nakratko ili jednokratno se oglasiti kao zvono{{/c}}
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
zazvòniti
Look at other dictionaries:
zazvoniti — zazvòniti (Ø) svrš. <prez. zàzvonīm, pril. pr. īvši, prid. rad. zazvònio> DEFINICIJA 1. početi zvoniti 2. naglo, nakratko ili jednokratno se oglasiti kao zvono ETIMOLOGIJA za + v. zvon, zvoniti … Hrvatski jezični portal
zazvoníti — ím dov., zazvónil (ȋ í) 1. dati močne, zveneče glasove pri udarjanju kemblja ob rob zvona: zvonovi so glasno zazvonili; brezoseb. v zvoniku je zazvonilo / zamolklo zazvoniti // povzročiti močne, zveneče glasove pri udarjanju kemblja ob rob zvona … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaklénkati — am dov. (ẹ̑) nav. ekspr. zazvoniti, navadno ob nesreči, smrti: zajokal je, ko je zaklenkal zvon / zaklenkal bo mrtvaški zvon // zazvoniti sploh: ko zaklenka zvonec, pridite k večerji ● ekspr. preden je ura zaklenkala deset, je ugasnil luč… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brȅcnuti — (∅, se) svrš. 〈prez. cnēm (se), pril. pr. ūvši (se), prid. rad. brȅcnuo〉 1. {{001f}}(∅) zazvoniti, {{c=1}}usp. {{ref}}brecati (1a){{/ref}} 2. {{001f}}(se) trgnuti se, {{c=1}}usp. {{ref}}brecati (2b){{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
ZA- — {{upper}}ZA {{/upper}} kao prvi dio složenih glagola označava: 1. {{001f}}početak radnje ili stanja iskazanog osnovnim glagolom [zapjevati; zazvoniti] 2. {{001f}}da je nešto djelomice zahvaćeno radnjom, da se u radnju zašlo [zasjeći; zapričati… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
za- — DEFINICIJA kao prvi dio složenih glagola označava 1. početak radnje ili stanja iskazanog osnovnim glagolom [zapjevati; zazvoniti] 2. da je nešto djelomice zahvaćeno radnjom, da se u radnju zašlo [zasjeći; zapričati se; zadržati se] 3. gotovu… … Hrvatski jezični portal
klénkniti — em dov. (ẹ ẹ̑) 1. zazvoniti, navadno ob nesreči, smrti: mali zvon je klenknil in vsi so utihnili / v trgovini je klenknil zvonček 2. dati glas kot pri udarcu po zvonu, kovini: železna vrata so glasno klenknila … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zabingljáti — ám dov. (á ȃ) viseč na čem se zazibati: zaradi sunka ji je zabingljal obesek na verižici; nepreh. z rokama se je prijel za drog in za hip zabingljal v zraku / sedel je na mizo in zabingljal z nogami // redko zazvoniti, zazvončkljati: zvonec nad… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zazvončkljáti — ám dov. (á ȃ) 1. dati kratke, visoke, zveneče glasove: zvonček zazvončklja // povzročiti kratke, visoke, zveneče glasove: zazvončkljati z žlicami 2. ekspr. narahlo zazvoniti: zvonovi so zazvončkljali … Slovar slovenskega knjižnega jezika
