zasoliti — zasòliti svrš. <prez. zàsolīm, pril. pr. īvši, prid. trp. zàsoljen> DEFINICIJA 1. (što) a. začiniti solju, dodati sol; zaslaniti b. razg. pren. (u šali) pretjerati u pričanju 2. (komu) napakostiti, zapapriti, zabiberiti ETIMOLOGIJA za + v.… … Hrvatski jezični portal
zasolíti — ím dov., zasólil (ȋ í) 1. redko presoliti: jed je zasolila in prismodila 2. ekspr. dati čemu izrazite poteze, značilnosti: v članku duhovito zasoliti dogodke; zasoliti pripoved z ljudskimi izreki 3. ekspr., z dajalnikom narediti komu kaj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zasoljivati — zasoljívati (što, komu) nesvrš. <prez. zasòljujēm, pril. sad. zasòljujūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA v. zasoliti ETIMOLOGIJA vidi zasoliti … Hrvatski jezični portal
zaslániti — (što) svrš. 〈prez. zàslānīm, pril. pr. īvši, prid. trp. zàslānjen〉 učiniti dovoljno slanim dodavanjem soli [∼ juhu]; osoliti, zasoliti … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
zasoljívati — (što, komu) nesvrš. 〈prez. zasòljujēm, pril. sad. zasòljujūći, gl. im. ānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}zasoliti{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
čórba — čórb|a ž 〈G mn ā/ ī〉 gusto jušno jelo s komadima mesa ili ribe [riblja ∼a; kisela ∼a] ⃞ {{001f}}čorbine čorbe ∼a loša imitacija, nešto loše ili osrednje u dalekoj vezi s čim ili s boljim predloškom; držati prst u svakoj ∼i na ružan način u svemu… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
zasoljenost — zàsoljenōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA svojstvo onoga što je zasoljeno ETIMOLOGIJA vidi zasoliti … Hrvatski jezični portal
zaslaniti — zaslániti (što) svrš. <prez. zàslānīm, pril. pr. īvši, prid. trp. zàslānjen> DEFINICIJA učiniti dovoljno slanim dodavanjem soli [zaslaniti juhu]; osoliti, zasoliti ETIMOLOGIJA za + v. slan … Hrvatski jezični portal
čorba — čórba ž <G mn ā/ ī> DEFINICIJA gusto jušno jelo s komadima mesa ili ribe [riblja čorba; kisela čorba] FRAZEOLOGIJA čorbine čorbe čorba loša imitacija, nešto loše ili osrednje u dalekoj vezi s čim ili s boljim predloškom; držati prst u… … Hrvatski jezični portal
jo — tož. od ona, rod. je, nav. ekspr. 1. pog. stvar, ki se ne mara ali ne more imenovati: dobiti jo po glavi biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan; jo že imam sem se že domislil; pošteno jo je izkupil dobil je hude poškodbe; doživel je velik… … Slovar slovenskega knjižnega jezika