- zadúšiti
- zadúšiti svrš. 〈prez. zàdūšīm, pril. pr. -īvši, prid. trp. zàdūšen〉 {{c=0}}dušeći ubiti; zagušiti{{/c}}
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
zadúšiti
Look at other dictionaries:
zadušiti — zadúšiti svrš. <prez. zàdūšīm, pril. pr. īvši, prid. trp. zàdūšen> DEFINICIJA dušeći ubiti, zagušiti ETIMOLOGIJA vidi zaduha … Hrvatski jezični portal
zadušíti — ím dov., zadúšil (ȋ í) 1. z dušenjem usmrtiti: past je zadušila žrtev; manjša žival je zadušila jelena / naduha ga je zadušila; brezoseb., ekspr. odpri okno, sicer me bo zadušilo; pren. čustva so ga skoraj zadušila 2. ekspr. s silo zavreti,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podušíti — ím dov., podúšil (ȋ í) 1. drugega za drugim zadušiti: podušiti jetnike s plinom / ekspr. podušili so vse živo pomorili, uničili 2. krajši čas kuhati v pokriti posodi v majhni količini vode in maščobe: ko korenje podušite, dodaste meso / nekoliko … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vrát — ú in a m, mn. vratóvi (ȃ) 1. del telesa, ki povezuje glavo s trupom: vrat ga boli; oviti vrat s šalom; do vratu zabresti v vodo; dati, obesiti si ogrlico okrog vratu; stisniti, zgrabiti koga za vrat; na vratu ima bulo; debel, dolg, vitek vrat;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zahlíkniti — em dov. (í ȋ) brezoseb., nar. vzhodnoštajersko zadušiti: obešenega je zahliknilo zahlíkniti se zadušiti se: dvigniti davečega se otroka, da se ne zahlikne … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zăduşi — ZĂDUŞÍ, zăduşésc, vb. IV. tranz. A sufoca. (din sl. zadušiti) Trimis de tavi, 18.05.2004. Sursa: DER … Dicționar Român
dìm — díma m (ȉ í) plini, pomešani z drobci saj in pepela, ki nastajajo pri zgorevanju: dim se vzdiguje proti nebu; iz peči uhaja dim; vdihavati cigaretni dim; zadušiti se v dimu; bel, črn, siv dim; gost, smrdljiv dim; tovarniški dim; smodnikov,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kál — a [kau̯] m (ȃ) 1. plitvejša kotanja s stoječo vodo; mlaka: po dežju so se napolnili vsi kali; piti vodo iz kala; izsušeni kali / napajati živino na kalu / umazan kal voda v kalu // razmočen, močviren kraj: pod pobočjem je veliko kalov 2. agr.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
klíc — a m (ȋ) 1. glasno izgovorjeno, izrečeno, navadno kako ime: zaslišal je očetov klic / njegov klic se je razlegal daleč naokoli klicanje / glasni klici / vola sta razumela oračeve klice; pren., ekspr. sledil je notranjemu klicu // redko oglašanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nasílnež — a m (ȋ) ekspr. nasilen človek: vsi so se bali nasilneža; brezobziren, surov nasilnež / ta otrok je velik nasilnež / redko nasilnežu je uspelo upor zadušiti tiranu, oblastniku … Slovar slovenskega knjižnega jezika
