vijak — víjak m <G jka, N mn jci, G vȋjākā> DEFINICIJA 1. tehn. strojni element s glavom i navojem koji služi za pričvršćivanje navijanjem u odgovarajuću maticu i sl. [matični vijak; usadni vijak; vijak za drvo]; zavrtanj, šaraf 2. a. pom.… … Hrvatski jezični portal
viják — a m (á) 1. valjast predmet z navoji za pritrjevanje, povezovanje: vijaki so popustili; izviti, priviti vijak; pritrditi z vijakom; jeklen, lesen, medeninast vijak; glava, navoji vijaka; tovarna vijakov; vijaki in matice / napenjalni vijak pri… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pȗžnīk — m 〈N mn īci〉 tehn. 1. {{001f}}naprava za transport velikih količina materijala na kratkom putu; pužni transporter, pužni prijenosnik 2. {{001f}}specijalna vrsta vijka, vijak bez kraja, upotrebljava se u pužnim prijenosnicima; pužni vijak,… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
pužnik — pȗžnīk m <N mn īci> DEFINICIJA tehn. 1. naprava za transport velikih količina materijala na kratkom putu; pužni transporter, pužni prijenosnik 2. specijalna vrsta vijka, vijak bez kraja, upotrebljava se u pužnim prijenosnicima; pužni vijak … Hrvatski jezični portal
mikrométrski — a o prid. (ẹ̄) teh., v zvezi mikrometrski vijak vijak z majhno višino navoja, navadno kot sestavni del preciznih merilnih priprav: zrcalca premika mikrometrski vijak; povečati ostrino slike z mikrometrskim vijakom / debelino lista je izmeril z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šajtov — šàjtōv m <G šajtòva> DEFINICIJA reg. 1. metalni štapić s glavom i navojem koji služi za pričvršćivanje navijanjem u odgovarajuću maticu; vijak, zavrtanj, šaraf 2. novčanik ETIMOLOGIJA mađ. sojtó: vijak … Hrvatski jezični portal
brezkônčen — čna o prid. (ó) knjiž. ki je brez konca: brezkončna pot; širno, brezkončno morje / brezkončne noči brez spanja // ekspr. zelo velik ali dolgo trajajoč: brezkončna žalost; brezkončno gorje / brezkončna tišina ♦ strojn. brezkončni vijak vijak, ki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
diferénčen — čna o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na diferenco: diferenčna razdalja ◊ elektr. diferenčna zaščita zaščita električnih naprav z relejem, ki se sproži, ko razlika upoštevanih veličin preseže nastavljeno vrednost; lingv. diferenčni slovar slovar, ki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izvíti — víjem dov. (í) 1. z vrtenjem spraviti iz predmeta: izviti vijak z izvijačem 2. s silo, spretnostjo spraviti iz prijema: skočil je k napadalcu in mu izvil nož; izvil je roko iz očetove pesti / stiskal je dežnik, da mu ga veter ne bi izvil; pren.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
samorézen — zna o prid. (ẹ̄ ẹ̑) teh., v zvezi samorezni vijak vijak, ki si ob privijanju, zavijanju, navadno v pločevino, sam vreže, zareže utor … Slovar slovenskega knjižnega jezika