broditi — bròditi (Ø) nesvrš. <prez. īm, pril. sad. dēći, gl. im. đēnje> DEFINICIJA 1. knjiš. ploviti 2. pren. ekspr. a. putovati općenito b. kretati se, razvijati se [naša privreda brodi u moru neizvjesnosti] 3. prelaziti vodu, rijeku gazeći, usp.… … Hrvatski jezični portal
brodíti — bródim nedov. (ȋ ọ) 1. hoditi po čem ovirajočem: do kolen broditi po blatu; broditi skozi resje ∙ ekspr. menda kar brodi po denarju ga ima v preobilju; ekspr. globoko je brodil po krvi umoril je mnogo ljudi 2. hoditi brez cilja, brez… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brodi — BRODÍ, brodesc, vb. IV. (pop. şi fam.) 1. tranz. (Adesea ir.) A sfârşi cu bine un lucru, a (o) nimeri (adesea din întâmplare). ♢ loc. adv. Pe brodite = la întâmplare, la nimereală. 2. refl. A se găsi din întâmplare (undeva); a se nimeri, a se… … Dicționar Român
Список праиндоевропейских корней — Для улучшения этой статьи желательно?: Найти и оформить в виде сносок ссылки на авторитетные источники, подтверждающие написанное … Википедия
bhred(h?)- — bhred(h?) English meaning: to wade, wander Deutsche Übersetzung: “waten”, in Bal. Slav. also “plantschen, die Zeit vergeuden; Unsinn schwatzen” Material: Thrak. PN Bρέδαι; Lig. VN Brodionti; compare Gaul. FlN Bredanna, Fr. La… … Proto-Indo-European etymological dictionary
бродить — брожу, русск. цслав. бродити, укр. бродити, болг. бродя, сербохорв. бро̀дити, словен. broditi, чеш. broditi, польск. brodzic, в. луж. brodzic, н. луж. brozis. Ср. бреду, брод. Родственно лит. bradyti, лтш. bradît переходить в брод , см. Бернекер … Этимологический словарь русского языка Макса Фасмера
prebroditi — prebròditi (što) svrš. <prez. prèbrodīm, pril. pr. īvši, prid. trp. prèbrođen> DEFINICIJA 1. a. prijeći gazeći preko vode; pregaziti b. prijeći vodu ploveći; preploviti 2. pren. savladati, podnijeti, izdržati (bolest, teškoće i sl.)… … Hrvatski jezični portal
brêsti — brêdem nedov., brêdel in brédel brêdla, stil. brèl brêla (é) 1. hoditi po vodi, po čem ovirajočem: stopil je v reko in začel bresti; bresti vodo do kolen; bresti sneg; bresti čez reko; bresti skozi grmovje, po blatu ∙ ekspr. bresti v dolgove zelo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pregréha — e ž (ẹ̑) rel. kar je kdo storil zlasti moralno slabega, oporečnega: odpustil mu je vse pregrehe / kesati se pregreh grehov / knjiž. broditi v pregrehah // ekspr. prekršek, prestopek: očitali so mu različne pregrehe; pregreha nad predpisi /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika