- ȕdāvke
- ȕdāvke m mn 〈G mn -ā/-ī〉 zool. {{c=0}}porodica najvećih tropskih neotrovnih zmija (Boidae); kržljonoške{{/c}}
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
ȕdāvke
Look at other dictionaries:
dávek — vka m (á) 1. splošna dajatev za kritje skupnih izdatkov javne uprave: izterjati, odmeriti, odpraviti davek; plačati, utajiti davke; pobirati, znižati davke; naložiti davke; občinski davek / prometni, vinski, zemljiški davek; davek od dohodka, od… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
privíti — víjem dov. (í) 1. z vrtenjem v določeno smer a) namestiti: priviti pokrovček na kozarec; priviti vijake, žarnico; priviti s ključem / na leseno steno je privil kljuke za obešanje plaščev z vijakom, vijaki pritrdil b) narediti, da kaj močneje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Berosus — • The name of a native historian of Babylonia and a priest of the great god Bel (Bel Marduk) Catholic Encyclopedia. Kevin Knight. 2006. Berosus Berosus … Catholic encyclopedia
akontácija — e ž (á) znesek, ki se dobi, dá kot del celotnega zneska; naplačilo, predujem: dati, dobiti akontacijo na plačo; izplačevanje akontacije / danes sem plačal prvo akontacijo za davke … Slovar slovenskega knjižnega jezika
anticipírati — am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. vnaprej domnevati; predvideti, predpostaviti: anticipirati potek dogodkov; bralec lahko že anticipira sodbo, ki jo bo publikacija izrekla o avtorju; nekatere analize kar anticipirajo kasnejše ugotovitve ◊ ekon.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bájtar — ja m (ȃ) lastnik zelo majhnega posestva: znižali so davke malim kmetom in bajtarjem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dávčen — čna o prid. (á) nanašajoč se na davek: davčni sistem; davčna obveznost, olajšava; davčna politika / davčna napoved ali prijava izjava davčnega zavezanca o višini davčne osnove; davčna osnova količina vrednosti ali dobrin, od katerih se odmeri… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dávkarski — a o prid. (ā) nanašajoč se na davkarje ali davke: davkarski nadzornik / davkarski urad davčni … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvígniti — em dov. (í ȋ) 1. premakniti z nižjega mesta, položaja na višjega: dvignil je klobuk v znak pozdrava; dvigniti slušalko pri telefonu; dvigniti otroka v naročje; z lahkoto dvigne sto kilogramov / dvigniti sidro, zaveso / dvigniti nogo, roko /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gospóščina — tudi gospôščina e ž (ọ̄; ó) 1. zastar. gosposka: gospoščina je nalagala velike davke / deželska gospoščina / jara gospoščina jara gospoda 2. do odprave tlačanstva posestvo zemljiškega gospoda: graščak se je vrnil na svojo gospoščino; oskrbnik… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
