- ugánjati
- ugánjati (što, koga) nesvrš. 〈prez. ùgānjām, pril. sad. -ajūći, gl. im. -ānje〉 razg. {{c=0}}ugoniti, {{/c}}{{c=1}}usp. {{ref}}ugnati{{/ref}}{{/c}}
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
ugánjati
Look at other dictionaries:
ugánjati — 1 am nedov. (ȃ) ekspr. 1. delati, početi: kaj pa uganjate, saj se bo strop podrl; ni prav, kar uganja / uganjati neumnosti, otročarije; take uganjajo, da jim kazen ne uide / kaj vse uganja z njim 2. z oslabljenim pomenom delati, povzročati, da… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
búrka — e ž (ȗ) 1. nav. mn. norčavo vedenje ali govorjenje: izmišljati si burke; predpustne, razposajene burke / pustimo burke! začnimo (govoriti, ravnati) resno; uganjati, zbijati, zganjati burke ∙ burke briti iz vsega, z revežem norčevati se, šaliti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
burkáštvo — a s (ȃ) slabš. norčije, groba norčavost: uganjati bedasto burkaštvo; igra je prešla v burkaštvo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
coprníja — e ž (ȋ) pog. čarovnija: uganjati coprnije / ekspr. vse tvoje coprnije ne bodo nič zalegle zvijačna prizadevanja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hudičaríja — e ž (ȋ) pog. 1. slabš. navlaka, krama: na podstrešju si našel vsakršno hudičarijo / kupila je zavese, pregrinjala in drugo hudičarijo 2. ekspr. hudobno ali nagajivo dejanje: kdo je naredil to hudičarijo; uganjati hudičarije / naučil se je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hudíman — a m (í) evfem. hudič: hudiman ga je dobil v oblast; bogat ko sam hudiman / hudiman! ni hudiman! ti hudiman ti! / hotel je poučiti tega hudimana, pa se ni dal / uganjati hudimana / od hudimana rad jo ima / to ti jemlje denar, da je hudiman… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kritikástrstvo — a s (á) ekspr. pristransko, tendenciozno ugotavljanje negativnih lastnosti: uganjati destruktivno kritikastrstvo // slabš. kritika: jezen je bil na njegovo idejno kritikastrstvo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lahkomíselnost — i [sǝl] ž (ȋ) 1. lastnost, značilnost lahkomiselnega človeka: vsega je kriva njegova lahkomiselnost; očitati komu lahkomiselnost / to je storil iz lahkomiselnosti; v svoji mladostni lahkomiselnosti o tem ni premišljal 2. lahkomiselno dejanje:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
neúmnost — i ž (ú) 1. lastnost neumnega človeka: njegovo neumnost so hitro opazili / obžalovali so neumnost njegove odločitve / pooseb. molči, neumnost neumna 2. ekspr. neumno govorjenje ali ravnanje: ta prepoved se mu je zdela neumnost / govoriti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
norčávost — i ž (á) lastnost norčavega človeka: prijetna norčavost vaškega šaljivca / norčavosti mu niso zamerili / norčavost pustnega torka // knjiž. norčija: uganjati norčavosti; razpoložen za norčavosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
