- tìrānstvo
- tìrānstvo sr {{c=0}}svojstvo i djelatnost tirana, {{/c}}{{c=1}}v. {{ref}}tiranija{{/ref}}{{/c}}
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
tìrānstvo
Look at other dictionaries:
tiranstvo — tìrānstvo sr DEFINICIJA svojstvo i djelatnost tirana, usp. tiranija ETIMOLOGIJA vidi tiranin … Hrvatski jezični portal
tiránstvo — a s (ȃ) ekspr. neomejena, samovoljna oblast enega človeka ali majhne skupine: upirati se tiranstvu vladajočih // oblastno, brezobzirno vsiljevanje svoje volje komu: družina je trpela zaradi očetovega tiranstva; pren. tiranstvo časa … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tirànija — ž 1. {{001f}}pol. vladavina tirana; tiranstvo: a. {{001f}}izvorno, okrutna diktatura u malim antičkim državama b. {{001f}}pren. pol. općenito, samodržačka okrutna vladavina 2. {{001f}}razg. tiranski postupak; nasilje, okrutnost, ugnjetavanje,… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
izvréči — vŕžem tudi zvréči zvŕžem dov., izvŕzi izvŕzite in izvrzíte tudi zvŕzi zvŕzite in zvrzíte; izvŕgel izvŕgla tudi zvŕgel zvŕgla (ẹ ȓ) 1. (s silo) spraviti iz sebe: bolnik je s kašljanjem izvrgel kri; izvreči hrano iz želodca / vulkan je izvrgel… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
samosílje — a s (ȋ) zastar. samodrštvo, tiranstvo: boriti se proti samosilju vladarjev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
samosílništvo — a s (ȋ) star. samodrštvo, tiranstvo: carsko samosilništvo; samosilništvo vladarja // oblastno, samovoljno ravnanje: dolžiti koga samosilništva in nezvestobe; gospodarjevo samosilništvo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
samosílnost — i ž (ȋ) star. samodrštvo, tiranstvo: samosilnost vladarja // oblastno, samovoljno ravnanje: vse izkorišča s svojo samosilnostjo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
samosílstvo — a s (ȋ) star. samodrštvo, tiranstvo: krepilo se je demokratično gibanje proti carističnemu samosilstvu / kapitalistično samosilstvo // oblastno, samovoljno ravnanje: njeno samosilstvo presega vse meje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sprevréči — vŕžem tudi izprevréči vŕžem dov., sprevŕzi sprevŕzite in sprevrzíte tudi izprevŕzi izprevŕzite in izprevrzíte; sprevŕgel sprevŕgla tudi izprevŕgel izprevŕgla (ẹ ȓ) 1. spremeniti, zlasti na slabše: čas lahko sprevrže najboljša prizadevanja; svoj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sprevrníti — in sprevŕniti em tudi izprevrníti in izprevŕniti em dov. (ȋ ŕ) 1. spremeniti, zlasti na slabše: sprevrniti naravni red; vse se je sprevrnilo 2. prikazati kaj drugače, neresnično: sprevrniti resnico; zavestno sprevrniti smisel besed sprevrníti se … Slovar slovenskega knjižnega jezika
