tràvnat

tràvnat
tràvnat prid. odr. -ī〉 {{c=0}}koji je pokriven travom; travni, na kojem je trava {{/c}}[∼i teren; ∼o igralište]

Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.

Игры ⚽ Нужна курсовая?

Look at other dictionaries:

  • travnat — tràvnat prid. <odr. ī> DEFINICIJA koji je pokriven travom; travni, na kojem je trava [travnati teren; travnato igralište] ETIMOLOGIJA vidi trava …   Hrvatski jezični portal

  • trávnat — a o prid. (ȃ) 1. porasel s travo: travnata površina; pobočja so kamnita ali travnata / travnato igrišče, letališče // ki ima veliko trave: travnate pokrajine / njiva je postala travnata // ki je iz trave: travnata blazina; travnata ruša 2.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • gríva — e ž (í) 1. dolga žimasta dlaka na vratu nekaterih živali, zlasti pri konju: česati, striči konjem grivo; črna griva; konjska, levja griva / potapljati konja po grivi; pren., ekspr. vlak s plamenečo grivo; grive oblakov // ekspr. dolgi, gosti,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • oméjek — jka m (ẹ̑) knjiž. nezoran, travnat del med njivami; meja: kositi na omejku; po omejkih se je zaraslo grmovje / v omejku je pel slavček // travnat del med cesto in njivo, vrtom: živina se pase po omejku ob cestnem jarku …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • gramine — gramíne ž mn DEFINICIJA bot., v. trava (4) [ove gramine] ETIMOLOGIJA lat. gramineus: travnat …   Hrvatski jezični portal

  • grivína — e ž (í) nar. strmo travnato pobočje: voda se je stekala z bregov in grivin // travnat rob, vzpetina: kar neslo ga je čez grivino nad potjo / iz tal je štrlela z resjem porasla grivina / truden je legel na grivino pod orehom na travo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • mêja — e stil. é ž, rod. mn. mêj in mejá (é) 1. črta, ki ločuje, razmejuje države ali ozemlja: meja poteka, teče po vrhovih gor; označiti mejo; državna, občinska meja / Jugoslavija in Madžarska imata zelo dolgo skupno mejo; prestopiti mejo / ta meja je… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • obméjek — jka m (ẹ̑) knjiž. nezoran, travnat del med njivami; meja: kositi na obmejku; po obmejkih raste grmovje / obmejek gozda rob, obrobje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • okrájek — jka m (ȃ) 1. knjiž., navadno s prilastkom rob, obrobje: okrajek gozda / ovce na okrajku črede so se vznemirile / za okrajki hribov leži mesto / razvleči testo in obrezati debele okrajke // redko rob, konec: nasloniti komolec na okrajek… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • oplàz — áza m (ȁ á) 1. agr. del pluga v obliki široke železne palice, ki drži plug v ravnotežju: lemež, deska in oplaz 2. nar. del njive, ki je plug ne izorje: za plugom so se delali oplazi; prekopati oplaze // nezoran, travnat svet med njivami: kositi… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”