- bojàžljiv
- bojàžljiv prid. 〈odr. -ī〉 {{c=0}}koji se boji; plašljiv, {{/c}}opr. odvažan, hrabar
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
bojažljiv — bojàžljiv prid. <odr. ī> DEFINICIJA koji se boji; plašljiv, opr. odvažan, hrabar ETIMOLOGIJA vidi bojati … Hrvatski jezični portal
bojazljív — a o prid. (ȋ í) ki mu manjka poguma: bojazljivi čuvaj se ni znašel; biti bojazljiv; bojazljiva žival // ki izraža plahost, neodločnost; boječ: ima bojazljiv korak, pogled bojazljívo prisl.: bojazljivo se je stisnil k očetu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mevžè — éta m (ȅ ẹ) slabš. neodločen, bojazljiv človek: ta mevže si nič ne upa éta s (ȅ ẹ) slabš. neodločen, bojazljiv človek: to mevže se nič ne upa … Slovar slovenskega knjižnega jezika
osranè — éta m (ȅ ẹ) vulg. bojazljiv, strahopeten človek: ta osrane si še spregovoriti ni upal éta s (ȅ ẹ) vulg. bojazljiv, strahopeten človek: kaj bo naredilo to osrane / kot psovka osrane prekleto … Slovar slovenskega knjižnega jezika
uscanè — éta m (ȅ ẹ) vulg. bojazljiv, strahopeten človek: s takimi uscaneti nočem imeti opravka éta s (ȅ ẹ) vulg. bojazljiv, strahopeten človek: kaj bo naredilo to uscane … Slovar slovenskega knjižnega jezika
usranè — éta m (ȅ ẹ) vulg. bojazljiv, strahopeten človek: ta usrane ne bo nič dosegel / kot psovka še tega si ne upaš, usrane // nepomemben, ničvreden človek: hvalisav usrane éta s (ȅ ẹ) vulg. bojazljiv, strahopeten človek: to usrane si še… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bojàžljivac — m (bojàžljivica ž) 〈G īvca, V īvče, N mn īvci〉 onaj koji podliježe bojažljivosti, onaj koji je bojažljiv; plašljivac … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
bojàžljivo — pril. na bojažljiv način; plašljivo … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
hládan — hlád|an prid. 〈odr. hlȃdnī, komp. hlàdnijī〉 1. {{001f}}koji ima nisku temperaturu, pobuđuje osjet studeni, hladnoće [∼na zakuska; ∼no jelo; ∼an znoj znak straha, jeze, opr. topao] 2. {{001f}}pren. koji se ne uzbuđuje, ostaje miran u neugodnim ili … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
plȃh — prid. 〈odr. ī〉 1. {{001f}}koji se svega boji, koji na sve trza [∼a ptica]; bojažljiv, plahovit 2. {{001f}}arh. jez. knjiž. koji je žestok [∼ konj]; nagao, neobuzdan … Veliki rječnik hrvatskoga jezika