svı̏snuti

svı̏snuti (∅) svrš. 〈prez. svı̏snēm, pril. pr. -ūvši, imp. svı̏sni〉 {{c=0}}1. {{001f}}{{/c}}razg. ekspr. {{c=0}}naglo umrijeti (od žalosti, bola, tuge, jada); presvisnuti 2. {{001f}}jako propatiti, propasti (od tuge, jada itd.){{/c}}