- svojevóljnōst
- svojevóljnōst ž 〈G -osti, I -osti/-ošću〉 {{c=0}}osobina onoga koji je svojevoljan{{/c}}
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
svojevóljnōst
Look at other dictionaries:
svojevoljnost — svojevóljnōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA osobina onoga koji je svojevoljan ETIMOLOGIJA vidi svojevolja … Hrvatski jezični portal
svojevóljnost — i ž (ọ) lastnost, značilnost svojevoljnega človeka: svojevoljnost otroka; očitali so ji svojevoljnost in trmoglavost / ekspr. tu je namesto discipline vladala svojevoljnost / podložniki so bili prepuščeni svojevoljnosti fevdalcev samovolji … Slovar slovenskega knjižnega jezika
samohôtnost — i ž (ó) knjiž. lastnost, značilnost samohotnega: samohotnost odziva / njegovo samohotnost so vsi poznali svojevoljnost, samovoljnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
samolástnost — i ž (ā) zastar. svojevoljnost, samovoljnost: presenečen je bil nad njeno samolastnostjo ● zastar. tako bi se močneje razvila naša samolastnost samostojnost, neodvisnost; knjiž. izgubljati svojo samolastnost posebnost, individualnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
