streha — strèha ž <G mn stréhā> DEFINICIJA 1. krajnji dio krova koji prelazi vanjske zidove kuće i štiti ih od oborina [pod strehom] 2. rub krova s olukom 3. reg. slamnati krov ETIMOLOGIJA prasl. i stsl. strěxa (rus. strexá, polj. strzecha) ? ≃ njem … Hrvatski jezični portal
stréha — e ž (ẹ) 1. del, ki pokriva in ščiti stavbo pred padavinami: streha se podira, pušča; popraviti, na novo prekriti streho; vihar je razkril streho; opečnata, pločevinasta, slamnata streha; poševna, ravna, strma streha; streha, krita s salonitnimi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šéd — a m (ẹ̑) grad. streha, zlasti pri industrijskih objektih, ki ima v prerezu obliko trikotnikov, četrtin kroga: objekt s šedom; neskl. pril.: šed streha šedasta streha … Slovar slovenskega knjižnega jezika
strešica — strȅšica (strȅhica) ž DEFINICIJA dem. od streha ETIMOLOGIJA vidi streha … Hrvatski jezični portal
pristrešak — prìstrešak m <G ška, N mn šci> DEFINICIJA streha (2) ETIMOLOGIJA pri + v. streha … Hrvatski jezični portal
baldahín — a m (ȋ) streha iz dragocene tkanine, nebo: cerkveni dostojanstvenik stopa pod baldahinom; postelja, prestol z baldahinom; pren. nebesni baldahin; pod baldahinom vinske trte ♦ um. streha nad oltarji, nad kipi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvókápen — pna o prid. (ọ̑ ȃ) arhit., v zvezi dvokapna streha streha z dvema nagnjenima ploskvama za odtok vode … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ênokápen — pna o prid. (ē ȃ) arhit., v zvezi enokapna streha streha z eno nagnjeno ploskvijo za odtok vode … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ênokápnica — e ž (ē ȃ) arhit. streha z eno nagnjeno ploskvijo za odtok vode: lopa je pokrita z enokapnico / streha enokapnica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kúpola — e ž (ȗ) 1. streha, ki pokriva okrogel, kvadraten prostor in ima obliko polkrogle: bela, pozlačena kupola; mogočna kupola cerkve; stolpi in kupole mesta; ogrodje, vrh kupole / bivališče ima obliko kupole // strop, ki pokriva okrogel, kvadraten… … Slovar slovenskega knjižnega jezika