Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
sprašiti — sprášiti svrš. <prez. sprȃšīm, pril. pr. īvši, prid. trp. sprȃšen> DEFINICIJA 1. (koga) razg. ekspr. otjerati koga, (slikovito dizati prašinu prilikom bijega) 2. (što u što) žarg. rastrošno potrošiti, rastepsti [sprašiti novac u putovanje]… … Hrvatski jezični portal
sprašíti — ím dov., sprášil (ȋ í) redko zaprašiti: sprašiti ozračje sprašíti se čeb. spolno se združiti: matica se spraši sprašèn êna o: sprašena matica; prim. izprašiti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sprášiti — im dov. (á ȃ) nar. narediti, zorati praho: poželi so in sprašili / sprašiti njivo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sprašivati — sprašívati (što, koga) nesvrš. <prez. spràšujēm, pril. sad. spràšujūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA v. sprašiti ETIMOLOGIJA vidi sprašiti … Hrvatski jezični portal
izprašíti — ím tudi sprašíti ím dov., izprášil tudi sprášil (ȋ í) odstraniti prah iz česa: izprašiti obleko, preprogo; izprašiti in izkrtačiti naslonjače ∙ šalj. izprašiti komu hlače, zadnjico natepsti ga; ekspr. izprašil bo sinu lahkomiselnost iz glave s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sprašívati — (što, koga) nesvrš. 〈prez. spràšujēm, pril. sad. spràšujūći, gl. im. ānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}sprašiti{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
