- slúžnōst
- slúžnōst ž 〈G -osti, I -osti/-ošću〉 pravn. {{c=0}}stvarno pravo na tuđoj stvari{{/c}}
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
slúžnōst
Look at other dictionaries:
služnost — slúžnōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA 1. pravn. stvarno pravo na tuđoj stvari 2. v. servitut ETIMOLOGIJA vidi sluga … Hrvatski jezični portal
slúžnost — i ž (ú) 1. jur. pravica do delnega omejevanja lastnika pri razpolaganju s svojo lastnino ali do delne uporabe tuje lastnine: pridobiti služnost / osebna služnost pravica do uživanja, rabe tuje stvari in stanovanja; vodna služnost pravica… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
servitut — servìtūt m <G servitúta> DEFINICIJA pravn. pov. stvarno pravo koje svom titularu daje ovlaštenje da se tuđom stvari u određenom opsegu služi; služnost [servitut zemljišni; servitut osobni] SINTAGMA međudržavni servitut pravo povlaštene… … Hrvatski jezični portal
drvárjenje — a s (á) glagolnik od drvariti: prišla je zima, čas drvarjenja / služiti si kruh z drvarjenjem ♦ jur. služnost drvarjenja pravica do sekanja drv na tujem zemljišču … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drváščina — e ž (ā) zastar. služnost drvarjenja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pridržáti — ím dov. (á í) 1. s prijemom krajši čas ohraniti v določenem položaju, na določenem mestu: pridržal mu je konja, da je razjahal; pridržal mu je streme; pridržal je voz, da se ne bi prevrnil / pridržati šal z brado / pridržati predmet k luči… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
servitút — a m (ȗ) jur. pravica do delnega omejevanja lastnika pri razpolaganju s svojo lastnino ali do delne uporabe tuje lastnine; služnost: izgubiti servitut / osebni servitut; servitut poti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
slúžnosten — tna o prid. (ú) nanašajoč se na služnost: služnostni upravičenec, zavezanec / služnostna pot / služnostna pravica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
