- skôblja
- skôblja ž 〈G mn skôbāljā/-ī〉 etnol. {{c=0}}vrsta dlijeta kojim se izrađuju žljebovi u drvu (npr. u poslu bačvara){{/c}}
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
mizár — ja m (á) kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem lesenih izdelkov, zlasti pohištva: mizar skoblja, žaga deske za vrata; izučiti se za mizarja / naročiti pohištvo pri mizarju / pohištveni, stavbni mizar … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skóbeljnica — e [bǝl] ž (ọ̑) knjiž. miza, v katero se pritrdi predmet, ki se skoblja; skobeljnik: skobljati na skobeljnici … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skóbeljnik — a [bǝl] m (ọ̑) 1. miza, v katero se pritrdi predmet, ki se skoblja: vpeti kos lesa v skobeljnik; skobljati deske na skobeljniku 2. les. stroj za skobljanje lesa: delati s skobeljnikom / debelinski, poravnalni, štiristranski skobeljnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skóbljar — ja m (ọ̑) delavec, ki skoblja les: podjetje sprejme kvalificiranega skobljarja … Slovar slovenskega knjižnega jezika