- SIVKASTO-
- {{upper}}SIVKASTO-{{/upper}} {{c=0}}kao prvi dio složenih pridjeva znači sivkastu nijansu one boje koju označuje drugi dio složenice {{/c}}[sivkastobijel; sivkastocrn; sivkastožut]
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
SIVKASTO-
Look at other dictionaries:
sivkasto- — DEFINICIJA kao prvi dio složenih pridjeva znači sivkastu nijansu one boje koju označuje drugi dio složenice [sivkastobijel; sivkastocrn; sivkastožut] ETIMOLOGIJA v. siv, sivkast … Hrvatski jezični portal
sívkast — a o prid. (ȋ) ki ni popolnoma siv: sivkast dim; sivkasti lasje; nebo je sivkasto; vodeno sivkast / perilo je še sivkasto, ker ni dobro oprano / sivkasta barva sívkasto prisl.: sivkasto bel ali sivkastobel obraz … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jȁsēn — m bot. listopadno stablo (Fraxinus excelsior) iz porodice maslina (Oleaceae) sivkasto zelenkaste kore, bijela drveta, s lišćem nalik peru … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
sı̏vkastōst — ž svojstvo onoga što je sivkasto … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
sivkastost — sȉvkastōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA svojstvo onoga što je sivkasto ETIMOLOGIJA vidi siv … Hrvatski jezični portal
jasen — jȁsēn m <zb. jàsēnje> DEFINICIJA bot. listopadno stablo (Fraxinus excelsior) iz porodice maslina (Oleaceae) sivkasto zelenkaste kore, bijela drveta, s lišćem nalik peru ONOMASTIKA Jȁsēn m. os. ime (narodno), zast.; Jȁsēnka ž. os. ime pr.… … Hrvatski jezični portal
čŕn — í ž (ȓ) 1. knjiž., redko črnjava, črno: črn za nohti 2. nav. slabš., zlasti v ruskem okolju preprosto, revno ljudstvo: črn je popivala po krčmah a o stil. ó prid. (ŕ) 1. ki je take barve kot oglje ali saje, ant. bel: črni lasje; črn maček;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
eševêrija — e ž (é) vrtn. okrasna rastlina s sivkasto zelenimi mesnatimi listi in oranžno rdečimi cveti, Echeveria secunda: ob robu groba so cvetele eševerije … Slovar slovenskega knjižnega jezika
germánij — a m (á) kem. krhka, trda kovina sivkasto bele barve, element Ge: usmerniki iz germanija … Slovar slovenskega knjižnega jezika
glavíčast — tudi glávičast a o prid. (í; á) ki ima glavice: glavičasti žeblji ♦ bot. glavičasta plesen plesen, ki dela sivkasto prevleko po živalskih in rastlinskih snoveh, Mucor mucedo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
