- sȁmotno
- sȁmotno pril. {{c=0}}usamljeno, izdvojeno, izolirano{{/c}}
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
kȍmōtno — pril. na komotan način; bezbrižno, nemarno, udobno, široko … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
srȁmotno — pril. na sramotan način, sramno [postupiti ∼] … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
môten — tna o prid. (ó) 1. ki vsebuje drobne, lebdeče delce: motna tekočina, voda; motno vino / motna reka // ki ima nizko stopnjo prozornosti: steklo je motno / skozi motna okna je prihajalo malo svetlobe 2. ki je brez močnega sijaja, leska: motna luč,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brezprostórje — a s (ọ̑) knjiž. prostorska neomejenost, neskončnost: brezčasje in brezprostorje; toniti v motno brezprostorje / modro brezprostorje neba // um. neodvisnost od prostora: na sliki se zgodba dogaja v brezprostorju … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dojémati — am nedov. (ẹ̑) 1. vključevati, sprejemati v zavest: fant hitro dojema; toliko novega je, da otrok komaj dojema; učenci so slabo dojemali učiteljevo razlago; čustveno, površno dojemati / razlagal je tovarišem, kako dojema partizansko življenje;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kalíti — 1 ím nedov. (ȋ í) 1. delati kaj kalno, motno: race kalijo vodo v potoku / blatna usedlina je kalila tekočino / knjiž. neba ni kalil noben oblak; pren. strah jim kali razsodnost ∙ ekspr. s svojimi nauki jim kali vodo povzroča zmedo, nejasnost 2.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lesketáti se — ám se in éčem se stil. lesketáti ám in éčem nedov. (á ȃ, ẹ) 1. odbijati iskrečo se svetlobo: biser se lesketa; morska gladina, rosa se lesketa; meči so se lesketali; oči se mu lesketajo od prijetnega vznemirjenja; okna se lesketajo v soncu;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
matírati — 1 am dov. in nedov. (ȋ) šah. končati igro z matom, premagati: odigrala sva štiri partije, pri tem me je trikrat matiral; na simultanki je matiral vse po vrsti; v dvajseti potezi ga je matiral / matirati črnega kralja; pren., publ. domači… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
meglíti — ím [mǝg] nedov., meglì in mègli (ȋ í) delati kaj nejasno, motno: dim, prah megli ozračje / solze so ji meglile oči; pren., knjiž. njegova izjava megli že tako zapleten položaj; misli se mu meglijo ∙ solze ji meglijo pogled zaradi solznih oči… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
omeglíti — ím [mǝg] dov., omeglì in omègli; omèglil (ȋ í) narediti kaj nejasno, motno: dim je omeglil ozračje / solze so ji omeglile oči ∙ knjiž. strah ji je omeglil razsodnost povzročil, da ni mogla razsodno misliti omeglíti se postati meglen: nenadoma se … Slovar slovenskega knjižnega jezika