držáj — a m (ȃ) 1. del orodja, priprave, stroja, namenjen za držanje z rokami: izdelovati držaje za različna orodja; bakelitni, leseni držaji; držaj noža, vesla / držaji nosil so se globoko ugrezali v njune rame / držaj pri aktovki ročaj 2. drog za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ȍdržāj — m, {{c=1}}v. {{ref}}dosjelost{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
prı̏držāj — m pravn. 1. {{001f}}privremeno zadržavanje ovršenja obveze dok druga strana ne ispuni svoju obvezu 2. {{001f}}izjava kojom se iskazuje suzdržanost u prihvaćanju tumačenja pravnog čina … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
držati — dr̀žati (koga, što) nesvrš. <prez. īm, pril. sad. ēći, gl. im. ānje> DEFINICIJA 1. uhvatiti rukom ili čim drugim i ne ispuštati 2. a. pridržavati da se ne pokrene u neželjenom smjeru ili da ne padne, činiti da ostane u istom položaju ili… … Hrvatski jezični portal
bíčevnik — a m (í) držaj pri biču: udaril je z bičevnikom po oslu; brinov bičevnik; urezati si palico za bičevnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
burklíšče — in búrklišče a s (í; ȗ) držaj pri burklah: nasloniti se na burklišče … Slovar slovenskega knjižnega jezika
držájen — jna o (ȃ) pridevnik od držaj: držajni nastavek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grábljišče — in grabljíšče a s (á; í) držaj pri grabljah: nasaditi čeljusti na grabljišče; držati za grabljišče ◊ bot. poljsko grabljišče travniška rastlina z vijoličastimi cveti v glavicah, Knautia arvensis … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izgláditi — im in zgláditi im dov., tudi izgladíla in zgladíla (á ȃ) 1. narediti kaj gladko, ravno: izgladiti les, površino; izgladiti z brusom, steklenim papirjem / izgladiti gube; trde poteze na obrazu so se mu izgladile; pren. prijatelji so mu izgladili… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kopjíšče — a s (í) držaj pri kopju: udaril ga je s kopjiščem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
