- samohvála
- samohvála ž {{c=0}}postupak onoga koji se sam hvali, čin onoga koji hvali sam sebe{{/c}}
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
samohvála
Look at other dictionaries:
samohvala — samohvála ž DEFINICIJA postupak onoga koji se sam hvali, čin onoga koji hvali sam sebe ETIMOLOGIJA samo + v. hvala … Hrvatski jezični portal
sámohvála — e ž (ȃ á) hvaljenje samega sebe: to je samohvala; nekritična samohvala / naveličala se je poslušati te samohvale ∙ ekspr. brez samohvale povem, da sem jim vsa ta leta pomagal nočem, nimam namena poudarjati svoje pomoči … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ponášanje — a s (ȃ) glagolnik od ponašati se: ponašanje z junaštvom, konjem; samohvala in ponašanje / bil je priljubljen zaradi prijaznega, uglajenega ponašanja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razústen — tna o prid. (ú ū) knjiž. bahav, širokousten: razusten človek / razustna samohvala; razustno govorjenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sámodovóljnost — i ž (ȃ ọ) zastar. 1. samozadostnost: samodovoljnost in neodvisnost od zunanjega sveta / gospodarska samodovoljnost 2. samozadovoljstvo: samodovoljnost in samohvala … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sámográja — e ž (ȃ ā) knjiž. grajanje samega sebe: samohvala in samograja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
samosvój — ôja e prid. (ọ ó) 1. ki misli, ravna po svoje, ne oziraje se na mnenje, nasvete drugih: samosvoj otrok; bil je samosvoj in jezljiv; postala je tako samosvoja / ta konj je zelo samosvoj trmast // čudaški, poseben: bil je malo samosvoj človek 2.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
