- rômarskī
- rômarskī prid. {{c=0}}koji se odnosi na romare{{/c}}
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
rômarski — pril. kao romar, na način romara … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
romarski — rȏmarskī prid. DEFINICIJA koji se odnosi na romare ETIMOLOGIJA vidi romar … Hrvatski jezični portal
romarski — rȏmarski pril. DEFINICIJA kao romar, na način romara ETIMOLOGIJA vidi romar … Hrvatski jezični portal
rómarski — a o prid. (ọ̑) nanašajoč se na romarje ali romanje: romarski shod / romarska cerkev cerkev, v katero hodijo zlasti verniki iz oddaljenih krajev; romarska palica nekdaj dolga palica z ukrivljenim zgornjim delom; peti stare romarske pesmi rómarsko … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vŕtec — 1 tca m (ȓ) 1. navadno v zvezi otroški vrtec ustanova za varstvo in vzgojo predšolskih otrok: ustanoviti otroški vrtec; otrok hodi v otroški vrtec; vzgojiteljica v vrtcu / dati otroka v otroški vrtec v varstvo v to ustanovo / ekspr. otroški… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
božjepóten — tna o prid. (ọ̑) romarski: božjepotna cerkev / pred cerkvijo prodajajo božjepotne spominčke … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odrómati — am dov. (ọ̑) 1. ekspr. odpotovati, oditi: odromati v širni svet; že nocoj bo odromal / spet je odromal k postelji ∙ evfem. marsikatera stvar je odromala k njemu marsikatero stvar je ukradel 2. knjiž. oditi k romarski cerkvi: odromal je na Brezje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
porómati — am dov. (ọ̑) 1. rel. oditi k romarski cerkvi, v sveti kraj: poromati v Lurd, Meko; pren., ekspr. poromati na Prešernov grob 2. ekspr. odpotovati, oditi: še danes bom poromal k njemu / misel je poromala v rojstno vas / njegov pogled je poromal po … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prirómati — am dov. (ọ̑) 1. rel. priti k romarski cerkvi, v sveti kraj: priromati na Brezje 2. ekspr. pripotovati, priti: priromal je naravnost iz Pariza ∙ ekspr. vaše pismo je priromalo prepozno do nas prepozno smo ga dobili, prejeli … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rómar — ja m (ọ̑) 1. rel. vernik, ki gre k romarski cerkvi, v sveti kraj: romarji so prišli od daleč; skupina romarjev / gostišče za romarje 2. ekspr. kdor kam gre, potuje: število romarjev na Triglav je vsako leto večje ● vznes. romar za idealom čiste… … Slovar slovenskega knjižnega jezika