ràzvratno

ràzvratno
ràzvratno pril. {{c=0}}na razvratan način {{/c}}[živjeti ∼]{{c=0}};{{/c}} {{c=0}}bludno{{/c}}

Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

Look at other dictionaries:

  • razvratno — ràzvratno pril. DEFINICIJA na razvratan način [razvratno živjeti]; bludno ETIMOLOGIJA vidi razvratiti …   Hrvatski jezični portal

  • razvráten — tna o prid., razvrátnejši (ā) ki ne upošteva moralnih zakonov, družbenih norm, zlasti glede spolnosti: njegovi nauki so razvratni; razvratne misli; razvratno vedenje, življenje // ki ravna v nasprotju z moralnimi zakoni, družbenimi normami,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • opscenost — ȍpscenōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA svojstvo onoga što je opsceno, skaredno, prosto, razvratno ETIMOLOGIJA vidi opscen …   Hrvatski jezični portal

  • izmózgati — am dov. (ọ̑) ekspr. 1. izčrpati, oslabiti: neprestano delo jo je izmozgalo; razvratno življenje mu je izmozgalo moči / izmozgati zemljo 2. izrabiti, izkoristiti: tak oderuh te bo že izmozgal 3. z vztrajnim, vsiljivim prigovarjanjem priti do česa …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nèbŕzdan — a o prid. (ȅ r̄) 1. knjiž. ki se ne obvladuje, ne zadržuje: nebrzdan človek; nebrzdana množica je pritiskala k vratom / nebrzdana domišljija, moč / nebrzdane besede, kretnje / vsi so vedeli za njegovo nebrzdano življenje razuzdano, razvratno 2.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nèobŕzdan — a o prid. (ȅ r̄) 1. ki ni obrzdan: pred hlevom je stal neobrzdan konj / knjiž. neobrzdan človek / knjiž. ni znal krotiti svojega neobrzdanega jezika ∙ ekspr. neobrzdan otrok neugnan, razposajen; knjiž. poznali so njegovo neobrzdano življenje… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • opustíti — ím dov., opústil (ȋ í) 1. nehati a) vzdrževati, uporabljati kaj: staro pokopališče so opustili; opustiti rudnik, vinograd / lesene pluge so že davno opustili jih ne uporabljajo več b) opravljati kako (poklicno) dejavnost: opustiti kamnoseštvo;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • razvrátnost — i ž (ā) lastnost razvratnega človeka: mnogi vedo za njegovo razvratnost // ekspr. razvratno dejanje: počenjati razvratnosti / pijančevanje in razvratnost razvrat …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”