ràzleći se

ràzleći se
ràzleći se svrš., {{c=1}}v. {{ref}}razlegnuti se{{/ref}}{{/c}}

Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.

Игры ⚽ Нужен реферат?

Look at other dictionaries:

  • razléči se — léžem se dov., razlézi se razlézite se; razlégel se razlêgla se; nam. razléč se in razlèč se (ẹ ẹ̑) navadno s prislovnim določilom 1. razširjajoč se postati slišen: po dolini se je razleglo grmenje topov; iz hiše se je razleglo petje; po… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • odzvòniti — (∅) svrš. 〈prez. òdzvonīm, pril. pr. īvši, prid. rad. odzvònio〉 1. {{001f}}završiti zvonjenje 2. {{001f}}dosl. i pren. odjeknuti, razleći se (po okolini) 3. {{001f}}pren., ob. {{001f}}u: [odzvonilo mu je, iron. došao mu je kraj] …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • razlijégati se — nesvrš. 〈prez. ràzlijēžēm se, pril. sad. razlijéžūći se, gl. im. ānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}razleći se{{/ref}} …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • ràzlegnuti se — (ràzleći se) svrš. 〈prez. nēm se, pril. pr. ūvši/ gāvši se, prid. rad. ràzlegnuo/ràzlegao se〉 raširiti se na velikom prostoru, odjeknuti, zaoriti se (o zvuku) …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • razlijegati — razlijégati se nesvrš. <prez. ràzlijēžēm se, pril. sad. razlijéžūći se, gl. im. ānje> DEFINICIJA v. razlegnuti (razleći se) ETIMOLOGIJA vidi razlegnuti …   Hrvatski jezični portal

  • razlegnuti — ràzlegnuti se (ràzleći se) svrš. <prez. nēm se, pril. pr. ūvši/ gāvši se, prid. rad. ràzlegnuo/ràzlegao se> DEFINICIJA raširiti se na velikom prostoru, odjeknuti, zaoriti se (o zvuku) ETIMOLOGIJA raz + v. ležati, legnuti …   Hrvatski jezični portal

  • odzvoniti — odzvòniti (Ø) svrš. <prez. òdzvonīm, pril. pr. īvši, prid. rad. odzvònio> DEFINICIJA 1. završiti zvonjenje 2. razleći se (po okolini), odjeknuti (dosl. i pren.) 3. pren., ob. u: [odzvonilo mu je, iron. došao mu je kraj] ETIMOLOGIJA od (ot ) …   Hrvatski jezični portal

  • razlégniti se — em se dov. (ẹ ẹ̑) redko razleči se: iz hiše se je razlegnilo kričanje; po dvorani se je razlegnila pesem …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zaóriti — im tudi zaôriti im dov. (ọ̑; ō ȏ) nav. 3. os., knjiž. razleči se, zadoneti: po dvorani je zaorila pesem; med občinstvom je zaoril smeh / brezoseb. res je, je zaorilo iz vseh grl // zastar. glasno se oglasiti: vojaki so zaorili in zavriskali …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”