Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
recipročnost — recìpročnōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA 1. osobina onoga što je recipročno; uzajamnost, obostranost 2. log. odnos između izjava tako da je subjekt prve zamijenjen predikatom u drugoj rečenici (npr. od »Sve su istine spoznatljive«… … Hrvatski jezični portal
recipróčnost — i ž (ọ̑) dejstvo, da je kaj povezano s čim enakim, ustreznim kot povračilom: sporazum o pravicah manjšin temelji na recipročnosti ♦ jur. formalna recipročnost dejstvo, da tuji državljani recipročno uživajo iste pravice kot domači državljani;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
reciprocitet — reciprocìtēt m <G reciprocitéta> DEFINICIJA 1. uzvraćanje istom mjerom; recipročnost, uzajamnost, obostranost (u ekonomskim odnosima i sl.) 2. pravn. načelo međunarodnoga prava prema kojem jedna država daje određena prava ili povlastice… … Hrvatski jezični portal
reciprocitéta — e ž (ẹ̑) knjiž. recipročnost: nuditi olajšave na osnovi reciprocitete … Slovar slovenskega knjižnega jezika
