- razvážati
- razvážati (koga, što, se) nesvrš. 〈prez. ràzvāžām (se), pril. sad. -ajūći (se), gl. im. -ānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}razvoziti{{/ref}}, {{ref}}ràzvesti2{{/ref}}{{/c}}
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
razvážati
Look at other dictionaries:
razvažati — razvážati (koga, što, se) nesvrš. <prez. ràzvāžām (se), pril. sad. ajūći (se), gl. im. ānje> DEFINICIJA v. razvoziti, razvesti ETIMOLOGIJA vidi razvoziti … Hrvatski jezični portal
razvážati — am nedov. (ȃ) z vožnjo spravljati na več mest: razvažati blago; razvažati z avtomobilom / ves dan je razvažal gnoj na njivo vozil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ávtofurgón — a m (ȃ ọ̑) zaprt avtomobil za prevoz blaga, zlasti živil: razvažati kruh z avtofurgonom // zaprt avtomobil za prevoz mrličev, mrliški voz: krsto so položili v avtofurgon … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mása — e ž (ȃ) 1. snov, surovina, navadno mehka, za izdelke: zmleto rudo segrevajo, da nastane gobasta masa; mleti maso za karton; gnetljiva, homogena, mehka masa / mesna, papirna, steklena masa / obliti z bitumensko maso z bitumenom; izravnalna masa / … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razpeljávati — am nedov. (ȃ) razpeljevati: razpeljavati žico / lastovka razpeljava mladiče / redko razpeljavati moko po vasi razvažati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razpeljeváti — újem nedov. (á ȗ) 1. z vlečenjem spravljati navadno kaj dolgega, podolgovatega na več mest: razpeljevati vrvi / razpeljevati vinsko trto po zidu 2. delati, da godni mladiči zapustijo gnezdo: lastovka je razpeljevala mladiče 3. redko razvažati:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razvážanje — a s (ȃ) glagolnik od razvažati: razvažanje blaga; avtomobil za razvažanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razvòz — ôza m (ȍ ó) glagolnik od razvoziti ali razvažati: poskrbeti za razvoz blaga; razvoz mleka v prodajalne … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tríkolésnik — a m (ȋ ẹ̑) 1. tovorno vozilo s tremi kolesi; tricikel: razvažati mleko s trikolesnikom 2. avtomobil s tremi kolesi: peljati se s trikolesnikom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tríkoló — ésa s (ȋ ọ̑ ȋ ẹ̑) tovorno vozilo s tremi kolesi; tricikel: razvažati kruh, zelenjavo s trikolesom / motorno, nožno trikolo // otroško vozilo s tremi kolesi na nožni pogon: voziti se s trikolesom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
