počistiti — pòčistiti (što) svrš. <prez. īm, pril. pr. īvši, prid. trp. pòčišćen> DEFINICIJA 1. učiniti čistim, usp. čistiti 2. pren. a. osloboditi [počistiti kraj od neprijatelja] b. pojesti sve do kraja [počistiti hladnjak; počistiti tanjur]; smazati … Hrvatski jezični portal
počístiti — im dov., počíščen (í ȋ) odstraniti umazanijo, prah: počistiti sobo; počistiti okrog hiše, po tleh / počistiti polito jed ● publ. vlada je počistila z vsemi demokratičnimi elementi jih odstranila s položaja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bàcati — (∅, koga, što, komu, čemu, se) nesvrš. 〈prez. ām (se), pril. sad. ajūći (se), gl. im. ānje〉 1. {{001f}}(što, koga), {{c=1}}v. {{ref}}baciti{{/ref}} 2. {{001f}}(na što) razg. davati važnost, stavljati težište [∼ na stil; ∼ na sadržaj] 3.… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
pògrabljati — (što) svrš. 〈prez. pògrabljām, pril. pr. āvši, prid. trp. pògrabljān〉 počistiti, urediti grabljama, skupiti grabljama (slamu s tla i sl.) … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
bacati — bàcati nesvrš. <prez. ām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA 1. (što, koga), v. baciti 2. (na što) razg. davati važnost, stavljati težište [bacati na stil; bacati na sadržaj] 3. (komu, čemu) polagati (2) 4. (Ø, čime) kretati se vrlo … Hrvatski jezični portal
pograbljati — pògrabljati (što) svrš. <prez. pògrabljām, pril. pr. āvši, prid. trp. pògrabljān> DEFINICIJA počistiti, urediti grabljama, skupiti grabljama (slamu s tla i sl.) ETIMOLOGIJA vidi pograbiti … Hrvatski jezični portal
konjačíja — e ž (ȋ) prostor za zakopavanje živalskih trupel; živalsko grobišče: ograditi konjačijo // poslopje, stavba za ubijanje bolnih, oslabelih (domačih) živali: počistiti konjačijo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krmljénščak — a m (ẹ̄) nar. vzhodno svinjak: počistiti krmljenščak … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mogóče — prisl. (ọ) 1. v povedni rabi, z nedoločnikom izraža možnost a) uresničitve: ni nam bilo mogoče počistiti sobe; ne vem, če bo mogoče priti pravočasno / elipt., ekspr. brž, prej, takoj ko bo mogoče, bom prišel b) da se s predmetom kaj godi, zgodi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
počéditi — im dov. (ẹ ẹ̄) raba peša počistiti, posnažiti: vse sproti pospravi in počedi / počediti ostanke počéden in počéjen a o: počedena hiša … Slovar slovenskega knjižnega jezika
