Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
podobnost — pòdobnōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA pejor. osobina i svojstvo onoga koji je podoban SINTAGMA moralno politička podobnost pov. ideol. (za vlasti Komunističke partije) uvjet u natječajima za neke položaje i funkcije u društvu… … Hrvatski jezični portal
podóbnost — i ž (ọ) lastnost, stanje podobnega: opaziti podobnost med starši in otroki; duhovna, telesna podobnost / podobnost njunih oblek je bila zelo očitna / podobnost slike z modelom / podobnost mnenj ju je zbližala / vsaka podobnost z resničnimi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nȅpodobnōst — ž osobina onoga koji je nepodoban … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
afinitéta — e ž (ẹ̑) 1. podobnost, sorodnost: med njima je fizična podobnost in duhovna afiniteta; prevajalčeva notranja afiniteta z avtorjem // nagnjenje, naklonjenost: čutiti afiniteto do abstraktnega slikarstva 2. kem. sila, ki veže atome v molekule:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
priméra — e ž (ẹ̑) 1. kazanje na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti: tvoja primera je preveč robata; govor je začel z duhovito primero // lit. besedna zveza, s katero je v ustaljeni obliki izražena podobnost kake stvari z drugo stvarjo zaradi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
primérjati — am nedov. (ẹ) 1. ugotavljati enakost, podobnost ali različnost med dvema ali več lastnostmi, značilnostmi: primerjati podatke; medsebojno primerjati izmerjene temperature; primerjati preteklost in sedanjost; primerjati prevod z izvirnikom;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pȍdoban — prid. 〈odr. bnī〉 1. {{001f}}teol. koji je komu ili čemu nalik; sličan, {{c=1}}usp. {{ref}}podobije{{/ref}} 2. {{001f}}a. {{001f}}(za što) koji je povoljan; prikladan, lasan b. {{001f}}razg. pejor. koji ima podobnost, koji je prikladan, dobar… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
pȍćūdnōst — ž svojstvo onoga koji je poćudan; podobnost … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
pítānje — pítānj|e sr 1. {{001f}}riječi ili rečenice kojima se pita ono na što se očekuje odgovor [postaviti ∼e; uputiti ∼e]; upit 2. {{001f}}ono o čemu se govori, raspravlja, ono čemu se traži rješenje [žensko ∼e]; problem, tema ∆ {{001f}}bolno ∼e problem … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
univerzálnōst — ž svojstvo onoga što je univerzalno, osobina onoga koji je univerzalan; općenitost, ukupnost, podobnost za sve … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
