Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
prošnja — pròšnja ž <G mn próšnjā/ ī> DEFINICIJA 1. prosjačenje, prošenje 2. a. v. prosidba, proševina b. pov. sezonski odlazak iz svoga sela da se čeljadi prošenjem pribavi hrana ETIMOLOGIJA vidi prositi … Hrvatski jezični portal
prôšnja — e ž (ó) želja, izražena komu, da kaj da, naredi: izpolniti prošnjo; ne odreci mi te prošnje; ustregel je ženini prošnji; prišla je k nam z nenavadno prošnjo / urad mu je prošnjo odklonil, zavrnil, ekspr. odbil; pozitivno, ugodno rešiti prošnjo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Serbo-Croatian phonology — Serbo Croatian is a South Slavic language with four very similar national standards. This article deals exclusively with the Eastern Herzegovinian Neo Shtokavian dialect, the basis for the official standard of Yugoslavia and its present day forms … Wikipedia
pròsidba — ž 〈G mn dābā/ ī〉 etnol. čin kojim prosci traže djevojku da se uda za momka; proševina, prošnja, prozba … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
prosidba — pròsidba ž <G mn dābā/ ī> DEFINICIJA etnol. čin kojim prosci traže djevojku da se uda za momka; proševina, prošnja, prozba ETIMOLOGIJA vidi prositi … Hrvatski jezični portal
litanija — litànija ž DEFINICIJA 1. kršć. govorna ili pjevna molitva, sastoji se od kratkih zaziva predmolitelja i od odgovora što ih izriču vjernici u zboru 2. pejor. dosadno pripovijedanje [priča litanije]; zanovijetanje SINTAGMA lauretanske litanije kat … Hrvatski jezični portal
blagoslòv — óva m (ȍ ọ̄) 1. rel. prošnja za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo: dati, dobiti blagoslov; dvigniti roke k blagoslovu; materin blagoslov / apostolski blagoslov papežev // v krščanstvu obred z znamenjem križa: blagoslov z monštranco / … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dréganje — a s (ẹ̄) glagolnik od dregati: veliko dreganja je bilo treba, preden so ga spravili pokonci / šele po večmesečnem dreganju je bila prošnja rešena … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gorèč — éča e prid. (ȅ ẹ) 1. ki gori: goreč kup sena; goreča bakla; goreča hiša; v roki je držal gorečo trsko / še gorečo pipo je vtaknil v žep // ki gori in daje svetlobo: goreča sveča / goreča žepna svetilka; pren., knjiž. okna, goreča v večerni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gôrek — in gorák gôrka o in ó prid., gorkéjši (ó ȃ ó) 1. ki ima zmerno visoko temperaturo; topel: gorek čaj; gorka jed; juha je še gorka; splezal je na gorko peč; umil se je v gorki vodi / gorek dan; gorka južna sapa; gorko vreme / imeti gorke roke //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
